Po desetih dneh dopustniškega tekanja ob morju in dveh dneh počitka je včeraj zvečer kot naročeno prišlo vabilo na krog Železniki- Prtovč- Ratitovec- Dražgoše. Zaradi kasnejših obveznosti sva se z Markom dogovorila za zgoden start ob 5. uri iz Železnikov. Za razliko od običajne zimske izvedbe (Dražgoške prireditve začetek januarja- nočni pohod)) tokrat do Prtovča nisva šla po cesti, pač pa skozi Dašnico v Podlonk, do lovske koče na Toli (Prtovč) in po varianti čez Razor na vrh. Po postanku sva nadaljevala po trasi zimske variante čez Kosmati vrh in Ledine do Rastovke ter po robu Dražgoške gore do (nekdaj) vzletne rampe, kjer imajo Dražgošani vpisno knjigo, pri spustu v Dražgoše pa sva se odločila za desno, bolj strmo stezo, ki naju je pripeljala do ostankov stare, med vojno porušene cerkve. Sledil je le še spust na Rudno in na izhodišče v Železnike. Okrog 27 km, za kar sva, skupaj s postanki, potrebovala 5 ur in pol (neto kako uro manj).
Podlonk
Julijske alpe s Triglavom
Pri koči na Ratitovcu
Na Kosmatem vrhu
Razgledi z Vratnega roba na Dražgoški gori
Podlonk, Prtovška cerkev (bela pika na desni), najvišji vrh zadaj je Blegoš
Dražgoše z Vratnega roba
Rudno in dražgoški spomenik
Rudno in Železniki (Log in naselje Na Kresu)
Novakova domačija, Podlonk, Prtovč in Ratitovec
Odlična tura v krasnem vremenu, ravno prav za porabo včerajšnjih piknik kalorij.
In spet sem enkrat preverjal težo prej in potem. Čeprav nisem čutil žeje oz. sem pil, kolikor sem potreboval (po občutku), s sabo sem imel meh 1,5 l, a ga nisem izpraznil, sem med potjo izgubil 2,5 kg.
Hvala, Marko, da si me "zbezal" na pot, bilo je res super!
10 dni dopusta, 10 dni morja. Vroče. Pa vendarle tečem. Zakaj pa ne? Saj imam vendar čas in navsezadnje, nekaj moram početi.
Že večkrat sem rekel, da na morje ne grem na dopust pač pa na priprave. Tudi tokrat sem tekel vsak dan, v povprečju dobro uro. Vedno zvečer, največkrat okrog 19. ure, nekajkrat tudi prej, okrog 17-ih. Prevroče? Niti ne, tudi telo se mora navajati na take pogoje. Za tisto uro še pijače ni potrebno jemati s sabo. Zjutraj je sicer bolj sveže, ampak se mi res ne da vstajati ob 6.uri samo zato, da bi šel na tek. To je potem že kot obveznost in tega ne maram.
Od doma sem s sabo vzel tudi salomonov "dirkalni ruzak" z mehom, za vsak slučaj, če bi se spravil na kak jutranji daljši tek. Rabil sem ga le enkrat, ko sva šla z Romano ob 11. uri na "romanje" do Sv. Foške in sva s sabo vzela nekaj nujnih stvari + pijačo.
Tereni so za tek odlični in zelo različni. Istrske makadamske ceste v kombinaciji s povezovalnimi stezami, s kilometri skalnatih obal, pa tudi z asfaltom...kakor komu ljubo. Ko se v vsakem križišču sproti odločaš, kam naprej; ko nekje "bogu za hrbtom" naletiš na zajce, kače, želve...; razgibana istrska pokrajina; prašna cesta spodaj in vroče sonce zgoraj...ne, dolgčas pa res ni. V tem najdem pravo motivacijo za tek!
Planirano pomladno tekaško tekmovalno obdobje se je z UPT zaključilo, sedaj moram nekaj domisliti za naprej in potem se spet kaj oglasim. Dvema delovnima tednoma sledi kolektivni dopust...
Veselje, zadovoljstvo, ponos...to so bila čustva, ki so me preplavljala v soboto 15 minut pred polnočjo, ko sem po 17 urah in 46 minutah "prijurišal" v prireditveni šotor v Podbrdu na cilj 107 kilometrskega UPT. To je bila pika na i vseh priprav, ki so se začele že lansko jesen s trasiranjem, iskanjem in izbiranjem pravih poti, primernih povezav...Neverjeten organizacijski projekt, ki je svoj vrhunec doživel v soboto, 20. junija.
Z mislimi, ki so se mi podile po glavi v četrtek in petek, ko smo opravljali zadnja dela na trasi ter potem v soboto pred in med samo tekmo, bi lahko napolnil knjigo, če bi jih sproti pisal. Hvalabogu jih nisem...
V soboto zjutraj nisem bil pravi. Verjetno prestrašen. Med vožnjo proti Podbrdu me je prešinilo: kaj hudiča pa počenjaš? Ura je pol petih zjutraj, pojdi lepo nazaj domov v toplo posteljo in prespi vse skupaj. A to ne gre tako, ne moreš po vseh mesecih sedaj pred zadnjim dejanjem odnehati! Grem opravit s svojo prvo 100 kilometrsko tekmovalno preizkušnjo!
Same tekmovalne priprave niso bile pri meni nič drugačne kot kadarkoli prej. Hitrosti (intervalni treningi itd.) že več let ne treniram več, po programih nisem delal nikoli. Tudi sedaj ne. Dobrih 100 km na mesec, v zadnjem času večinoma klanci. Pred pol leta, ko sem se prijavil za UPT, sem nameraval nabaviti tekaško uro...pa je nisem in tudi v soboto sem bil na progi brez.
V prejšnjem zapisu nisem hotel razpredati svojih teorij, koliko časa naj bi potreboval za traso, sedaj z veseljem ugotavljam, da nisem prav veliko ustrelil mimo, kolikor sem, pa v pozitivno smer.
Ko sva se kakih 10 dni nazaj ob pol sedmih zvečer z Romano vzpenjala po trasi UPT iz Železnikov čez Kres, sem v šali rekel, da bom zelo vesel, če bom na tekmi ob istem času na istem mestu. Velika želja mi je bila čim manj nočnega teka, to mi je bilo vedno kr`neki.
Potem sem v soboto na tekmi nadaljeval iz Železnikov proti Ratitovcu 10 min pred 18 uro, torej kake pol ure prej. Odlično!
Lahko pa bi bilo tudi drugače. Vremenske razmere na Blegošu. Premočeni do kosti, premraženi, niti rok nisem čutil. Rokavice sem imel, pa so bile takoj premočene...bil sem eden tistih, ki so se odločili za "bivakiranje" v koči...od tu do odstopa je pa samo še majhen korak. Po 40 minutah je dež prenehal, za Ratitovcem se je jasnilo, torej pot pod noge do Železnikov in v suhe cunje, potem pa naprej. Težka, a najpomembnejša odločitev. Ne vem, kako bi se danes počutil, če bi takrat odnehal.
Noč me je ujela malo pred Danjarsko planino, končni rezultat v cilju pa je bil za 15 minut boljši od željenih 18 ur (ne bom rekel pričakovanih).
Kaj se je zgodilo s krči?
Po Vipava trailu, kjer sem tekel na 50 km razdalji in so se mi krči začeli že po 20 km teka ter potem vseskozi do konca, sem se zelo bal, kako bo tokrat. Kaj takega ne bi rad še enkrat dal skozi.
A neverjetno: kaže, da so ukrepi ("filanje" z magnezijem v tednih pred UPT, ena fizioterapija, vsakodnevne raztezne vaje..) 100% zalegli- na UPT me na celotni trasi ni niti enkrat niti opozorilo, da bi bilo lahko kaj narobe. Nobenih krčev! In nobenega musklfibra.
Čestitke organizatorjem, čestitke tekmovalcem na vseh razdaljah... Hvala vsem, ki so se trudili z nami, tekači, stregli našim muham in maksimalno dobro skrbeli, da nam je bilo lepo... Rezultati za vse razdalje in vse kategorije!
Vsem ljubiteljem rožic in ultra traila se bliža eden vrhuncev sezone.
Že takoj povem, da je tale pisarija eno samo bluzenje, bolj primerno za moj drugi dnevnik, ki je sicer manj obiskan, čeprav so nekatere vsebine morda tudi zanimive, vsaj za razmislek, po lastni presoji pač. Vsak iskalec resnice mora biti vnaprej pripravljen sprejeti jo...
Nočni pohodi
Velik del udeležencev UPT mora v zadnjem delu računati na nočni pohod. Marsikdo bo v Železnike prišel ponoči. Dobrih 70 km, torej šele na 2/3 proge. Vsi pa vedo, kam gredo, v kaj se podajajo. Zreli ljudje, ki vedo, kaj delajo, kaj jih čaka in se na to, eni bolj, drugi manj, ustrezno pripravijo. Naloga organizatorja je, da traso označi tako, da udeleženec v vsakem trenutku ve, da je na pravi poti.
Malce sem zraven. Ravno toliko, da verjamem, da bodo stvari izvedene tako, kot morajo biti. Že dolgo sem imel v misli kratek nočni pohod za preizkus nočnega gibanja, čelne svetilke in svetlečih oznak na progi, ampak je sedaj dan že tako dolg, zjutraj pa služba, da je bil potem, ko se je stemnilo, čas veliko bolj primeren za v posteljo kot pa za na teren. V četrtek sem vendarle šel ob 21:15 iz Železnikov, za dobro uro. Sem zelo zadovoljen, lučka OK, oznake dobro vidne...
Vreme
Bo! Kakršnokoli že, bo! Danes sem se prvič letos zapeljal na Prtovč z namenom, da osvojim Ratitovec. Opoldne. S palicami. Na Ratitovcu sem bil letos sicer (recimo) 7x (se mi pa res ne da sedaj preverjat po zapiskih), a vedno le v mimohodu, ne zgolj z namenom osvojiti vrh (npr. iz Železnikov v Dražgoše, ogledna tura iz Železnikov na Soriško...itd.), razen prejšnje nedelje, ko sem bil udeleženec teka na Ratitovec iz Železnikov. Na Prtovču sonce in vetrovno, do Podna (leva varianta po trasi) umirjeno, nato do vrha dež, veter, zgoraj megla, celo sodra. Koča itak odprta (je že od začetka junija stalno, tudi med tednom), ampak se sploh nisem ustavil. Ker sem bil "tekaški", v kratkih hlačah in majici, brez preoblačenja, bi me začelo zebsti in se potem sploh ne bi mogel ogreti. Na Poden gor, Razor dol, Na Prtovču pa spet sonce.
Tek in rock
Nočno gibanje preizkušeno. Gibanje s palicami preizkušeno. Hitre spremembe vremena, dež, veter...preizkušeno. Nikoli dovolj, ampak bolje nekaj kot nič.
Ob 19. uri sem naredil še en enourni "rukar" gibanja gore-dole, menjavanje ritma... In nepredvideni dogodki: na dnu spusta sem naletel na metal žur, pravi lokalni koncert rock skupin. Prijetna domača zadeva, v glavnem znani ljudje in dobra "muzka". Vseeno sem s trdno voljo po krajšem postanku nadaljeval po začrtani trasi nekam v breg...in si potem doma za nadomestek zavrtel eno domačo! Loud!
Koliko časa za traso?
Imate kakšno lažje vprašanje? Na osnovi česa bi to lahko izračunal? Naj upoštevam idealne razmere ali cel kup nepredvidenih (neljubih) dogodkov na poti. Če povzamem Jožkota: zeeeeelooo veliko korakov in pri vsakem od njih se ti lahko nekaj zgodi...
Po nekaterih špekulacijah sem se vendarle tudi jaz lotil teorije...Ne, ne bom o tem! Čez 168 ur bo izid jasen!
Kaj me še čaka v tem tednu?
Predvsem veliko dela v službi. Menda bo težak teden, pa še eden iz ekipe nam manjka...Upal sem na malce počitka, pa slabo kaže. Potem označevanje proge v petek, dan pred tekmo. Računal sem na dvig številke v petek, da zadeve normalno uredim, sedaj mi kaže na še bolj zgodno vstajanje, bezlanje in kup živčnosti v soboto zjutraj. Vse to usklajevanje me že sedaj dela živčnega...Pa bo že nekako, itak je vedno tako, vse na kupu...
Imejte se skrajno lepo, naslednji vikend se pa itak vidimo,
Železniki, 7. junij 2015
Začelo se je seveda že veliko prej. Približno pol leta prej. Hoteli smo, da bi bil jubilejni 20. tek na Ratitovec nekaj posebnega, korak naprej. Danes lahko rečem, da je uspelo.
Tek je v sončne Železnike privabil lepo število tekačev, na trasah s ciljem pri koči na Ratitovcu (od mladincev do veteranov) jih je teklo dobrih 180, krožne proge za mlajše kategorije s startom in ciljem v Železnikih pa so privabile dobrih 50 tekmovalcev.
Če dodamo še sobotni prvi test hoje na 2 km v Železnikih in družinski tek, letos izveden drugič, potem res lahko rečem, da se je tek na Ratitovec razvil v pravi festival teka, za vsakogar nekaj.
Čeprav sprva nisem nameraval teči, sem se potem vendarle prijavil...in odtekel. Na srečo precejšen del proge poteka po gozdu, ki s svojo senco malce ublaži vročino. Predvsem spremenjeni del trase je bil dobrodošel, tek po stari trasi po asfaltu skozi Podlonk, na odprtem, bi bil večja muka.
Moj tek, pravzaprav bolj hoja, ne sodi med vrhunske dosežke, klanci pač...tako kot pravi Vilko, nekje v skalah v zgornjem delu proge: "dajmo, sedaj si na domačem terenu!"..."pa kaj mi pomaga domači teren, če ni energije, je vseeno, domač ali pa kje drugje".
In sem z rezultatom 1:34:42 pač zadovoljen. Tudi Aleksandrovo razmišljanje je na mestu: kaj mi pomaga priti 10 min hitreje, če sem potem "mrtev".
Rezultati (tisti na dolgi progi iz Železnikov na Ratitovec zaradi spremenjene trase niso primerljivi s prejšnjimi leti).
Fotk je nekaj že v poročilih na Tekaškem forumu, bo pa zagotovo še kakšna galerija...bom dodal...
To je bila moja letošnja 6. tekma, čez 12 dni bomo spet v teh koncih, na 100 kilometrskem Ultra Pušeljc trailu.
S tem mislim na Vipava trail, ki se je odvijal dovolj zgodaj pred Ultra pušeljc trailom, da sem potem vse skupaj lahko preanaliziral in ugotovil, kaj je še potrebno storiti do stotke. Analiza pa ni dovolj, treba je tudi kaj storiti. In nekaj delam, pa o tem ne bi sedaj prav veliko, morda potem, ko bo na tekmi čas pokazal, ali je tudi kaj efekta.
Morda najpomembnejša je bila moja odločitev za fizioterapijo...po več letih je dozorela ugotovitev, da težave z išiasom ali piriformisom ali križem ali karkoli že je pravi vzrok, niso nekaj normalnega in da je treba nekaj storiti, če bo uspešno, je to dobro, če pa ne, sem pa vsaj poizkusil. Po eni terapiji imam zelo dober občutek, končno pa sem začel tudi sam izvajati raztezne vaje. Par dni potem sem bil na KBK in potem sem imel še nekaj dni težke noge (musklfiber) predvsem zaradi spusta, tam se res nisem "šparal", tako da je prave učinke zaenkrat težko ocenjevati, mislim pa, da bom zadevo še ponovil (oz. bi bilo zelo koristno to storiti večkrat, predvsem po tekmah, ki ti "razsujejo telo").
Špekuliranje
Ko sem malo preračunaval rezultate, sem izračunal (na hitro, ne me držat za morebitne napakice), da sem bil na vrhu vzpona 39., do vmesnega časa pri koči sem jih par prehitel in potem v dolino še več, tako da sem bil v cilju 25., dosegel pa sem 15. čas spusta od koče do Kopačnice.
Treksta SYNC
Prav danes sem jih dobil. Moj tretji Treksta par. Ponovno sem izkoristil kupon za popust, dvema alter ego paroma sedaj sledi model SYNC. Prvi 40 minutni "sprehod" čez Kres (delno po trasi UPT) sva že opravila, zaenkrat bp. Alter ego so me uspešno "nesle" na NajNaj malem maratonu, v Vipavi itd. Za UPT računam na sync.
Tek na Ratitovec
Nisem nameraval, pa sem se potem vendarle odločil. Itak bi bil (oz. sem) del tekaškega praznika pod Ratitovcem, tako ali drugače. Včeraj sem se prijavil. Še zadnja tekma pred UPT. Večji del po trasi UPT.
Na ogledno turo od Porezna do Železnikov v soboto pa ne grem, čeprav me je mikalo, predvsem zato, ker dela s Črnega vrha do Kopačnice ne poznam. Imam filing, da bi tura take dolžine tri tedne pred tekmo lahko zelo negativno vplivala na psiho (naveličanost, vprašanje smiselnosti...).
Sem bil na praznični ponedeljek (dvojni praznik) popoldne nekje na trasi med Davčo in Črnim vrhom.
Uvodni zapis na njihovi spletni strani: "Druga polovica maja je za Športno društvo Marmor Hotavlje
tradicionalno rezervirana za KBK. Preizkušnja v gorskem teku je bila v
dosedanjih petih izvedbah za nas organizatorje potrditev, da smo vešči
speljati tudi tekaški praznik pod Blegošem, ne samo kolesarskega (MTB
Blegoš), ki je za nas osnovni vir izkušenj, pristopa in ostalih
zakonitosti organizacije, za udeležence rekreativnih, za nas pa predvsem
volontersko izpeljanih športnih prireditev. V soboto 23.5.2015 bo šesti KBK prvič šel v šolo oz. sedel v večje
klopi. Sedaj gre zares. KBK bo letos speljan v obsegu in vzdušju
preteklih let, največji poudarek pa bo tokrat poleg sodelovanja v POKALU
PRIMORSKIH GORSKIH TEKOV namenjen PUŠELJCU ŠTIRIH GORSKIH TEKOV (KBK,
Ratitovec, GM4O, Črna prst). KBK se poleg ostalih organizatorjev
pripravlja na so-organizacijo največje, v geografskem in težavnostnem
smislu, športne prireditve v gorskem teku. Sredi junija bo del trase
KBK-ja vključen v projekt ULTRA PUŠELJC TRAIL. Tekaškim zanesenjakom
najbrž ni treba posebej predstavljati te ultra zahtevne tekaške borbe,
pa vendar, gre za več kot 100km dolg gorski maraton s preko 6000
višinskih metrov vzponov (in hkrati spustov), ki bo v celoto združil vse
štiri cvetove pušeljca naenkrat in bo hkrati kvalifikacijska tekma za
"Ultra-Trail du Mont-Blanc®".
Temu nimam več kaj dodajati, razen svojega videnja današnjega dogodka in Ana Lizo:
Torej, če bi lahko sami krojili vreme, bi bilo morda lepše, brez oblakov, bolj sončno. In bi bilo prevroče, pa bi se pritoževali. Ampak potem mene in morda še koga (kljub plačani prijavnini) ne bi bilo, ker se v lepem vremenu kaže še veliko drugega dela. Sedaj bo delo pač počakalo, mi pa smo brez slabe vesti tekli.
Dobro, da je bilo vsaj pred startom vedro. In dobro, da ne moremo sami urejati vremena! To bi bila šele katastrofa...
Proga je bila zaradi vremena malce spremenjena. Vrhu Blegoša smo se izognili, tik pod vrhom smo zavili levo direkt do koče. Hribolazci bi itak šli samo gor in jim to ni ustrezalo, čeprav ni veliko razlike. Jaz in meni podobnim, ki v vzponih ne blestimo, je odločitev pomenila olajšanje, čeprav le za malo. Me je spreletela zanimiva misel: kaj če bi bil start na vrhu in gremo samo dol. To bi bila pesem! Pa ne me resno jemat, se zafrkavam!
Ja, v klanec nikamor, da gredo mimo mene procesije, je postalo že kar tradicionalno. Dol samo spustiš, leti kot sneta sekira. Bo zanimivo primerjat vmesne rezultate pri koči in tiste v cilju. Pa bi kdo rekel, da sem prehitro začel. Se držim nazaj, počasneje ne gre...
Po dolgem času sem spet enkrat srečal Marjana. Me je prehitel na cesti pod Leskovico, ko smo šli gor. Je bil dovolj svež, da je povedal, da je bil nekaj časa odsoten in da se sedaj vrača. Jaz sem bil bolj brez besed, sem imel dovolj drugega dela, zlasti z dihanjem.
Ker nismo šli na vrh, sem za celotno progo porabil cca 6 min manj kot lani, imam pa neko računico, ki kaže, da sem bil za dol bistveno hitrejši kot lani. 5. mesto v kategoriji ni slabo.
Dobra družba v cilju, veliko dobre volje, pozitivne energije, dobra hrana...
Absolutni zmagovalec Timotej Bečan. Mislim, da ni prav zelo znan v tekaških krogih, spomnil pa sem se ga po uspešnem nastopu na lanskem Katarinskem teku. Medvoški košarkaš. Bil je, je še?
Pri ženskah pa Mihaela. Je kdo pričakoval kaj drugega?
Člani AD Železniki smo bili v tem tednu aktivni na trasi teka na Ratitovec in Ultra pušeljca. Do prvega je le še tri tedne (7. junij), do drugega pa dober mesec oz. pet tednov (20. junij). Organizacija tekme zahteva ogromno vloženega truda, priprava in označevanje prog je le majhen del tega. "Groba" označitev je sedaj opravljena, predvsem nočni del UPT-ja pa bo v dneh pred tekmo še zelo zahteven, da bo na tekmi tako kot mora biti.
Na trasi smo bili tudi danes, z Iztokom sva se podala na traso med Prtovčem in Soriško planino...no ja, pravzaprav sva štartala na Soriški planini in zaključila na Prtovču. Nekaj foto utrinkov
UPT oznake. Na trasi od Ratitovca do Soriške nas usmerjajo tudi planinske markacije.
Ekipa se zbira
Iztok nekje na trasi pod Kremantom
Gozd je lep
Včasih sem bil na ta dan v Radencih. Morda še kdaj, a zaenkrat me asfalt in lovljenje minut in sekund ne zanima kaj dosti. Zadostuje mi privilegij, da lahko kadarkoli obujem superge in grem uživat v naravo. Ja, to je privilegij...
O katastrofalnih posegih v naravo zaradi gradnje daljnovoda na relaciji Železniki- Bohinj, ki se dogajajo na tem območju, pa raje ne bi...grrrrrrrrrrr. Civilizacija?
Vipava trail 2015 je naprej. Dobra generalka za Ultra pušeljc trail. Do takrat je še dobrih 5 tednov, razdalja približno 2 kratnik sobote.
V Vipavi sem se že na progi nekajkrat zelo resno vprašal, kako neki bom premagal še enkrat tako dolgo traso + še več višincev.
Kako sem se med vzponom na Nanos malo naprej od lovske koče spotaknil ob korenino in naslednjih nekaj minut obsedel v točno takem pokrčenem položaju, kot sem pristal na tleh, ker se zaradi krčev nisem mogel premakniti, kričal od bolečine, se potem s samomasažo vendarle "odtajal", se skobacal na noge in potem nadaljeval do cilja...tega si ne moreš niti predstavljati, če ne doživiš. In nisem prvič, a tako hudo še ni bilo. Brez krčev bi bil v cilju po moji oceni pod 6 ur. Spet enkrat preučujem krče, vzroke, rešitve. Do danes stvari še niso povsem jasne, morda je najbolj "znanstven" članek, na katerega sem naletel tole, zanimivo pa je, da nekatere uveljavljene teorije postavlja na glavo.
No, resnici na ljubo, pri meni je glavni problem verjetno (spet) to, da telo vedno znova silim v nekaj, česar ni vajeno. Slabih 100 pretečenih km na mesec je verjetno le malo premalo za dobrih 50 v enem kosu na tekmi.
V nedeljo zjutraj je bila moja prva misel: ali mi je bilo včeraj sploh kaj hudega? NE, čisto super je bilo! Če odmislim krče, seveda. Torej grem na 100. Prijavljen sem že od januarja, sedaj imam še 5 tednov za popravke.
In grem naprej. KBK. Morda ogledna tura UPT, napovedana za konec maja. Razdalje mi manjka.
Glava je bila očitno v Vipavi prava. Če ne bi bila, bi ob prvih krčih, v Štjaku, odnehal, pa nisem. Tudi za 100-ko jo bo treba "naštelati".
Jutri označujemo UPT traso iz Železnikov proti Ratitovcu, v soboto pa traso za tek na Ratitovec iz Železnikov proti Ratitovcu.
V prestolnici trojke, na Primorskem pa Ultra trail Vipavska dolina, tri razdalje, 100 km, 50 km in 25 km + štafetni tek.
Glede na to, da sem prijavljen za domači 100 kilometrski Ultra pušeljc trail (in priznam, da sem danes večkrat pomislil, kaj je narobe z mano, da se lotevam tega), sem se v Vipavi prijavil za 50 km. Ne ravno nedolžnih 50, ne smemo pozabiti na okrog 2700 višinskih metrov (samo za primerjavo, če se iz Železnikov vzpnemo na Ratitovec, s tem premagamo dobrih 1200 višinskih metrov), pa tudi trasa je za nekaj km daljša (menda 53 km). Kratek opis 50 km proge s spletne strani organizatorja: "Start teka bo pod cerkvico Svetega Martina pri Brjah. Pot je speljana
čez lepe panoramske vinorodne kraje: Sveti Martin – Erzelj – Goče –
Socerb – Podnanos – prav na skrajni vzhodni rob Vipavske doline. Iz
Podnanosa sledi strm vzpon do vrha nanoške planote in Pleše (1262 m),
skozi osrčje Nanosa lep spust v dolino na cilj – Gradišče pri Vipavi
(Kamp TURA – 251 m)."
S samo progo se prej nisem kaj dosti obremenjeval, nisem je analiziral in sem šel bolj na slepo. Poleg tega tečem brez naprav in nisem vedel, ne koliko km je za mano (oz. pred mano) niti koliko časa sem na progi.
Iz Vipave do starta so nas prepeljali z avtobusi, nato smo se daleč naokrog vrnili peš v Vipavo, gore-dole po vinorodnih gričih in za piko na i, kot da še ni dovolj, vzpon na Nanos. Tolpa čudakov...ali pa tudi ne.
Danes so marsikateri nastop zaznamovali krči. Tudi mojega. Na 20 km, v vasi Štjak, je bila okrepčevalnica in že tam so me krči ob postanku prikovali na tla. Nepremičnina. Šit. Pred mano je še 30 km, pa vzpon in potem spust...in kako sedaj ti to misliš izpeljati? Nisem prepričan, kaj mi je pomagalo: sol, hlajenje mišic s hladno vodo,..važno je, da sem lahko šel naprej. Potem me je še večkrat opozarjalo, pa prenehalo, pa zagrabilo in tako naprej do konca. Čas temu primeren, 6 ur 43 minut, 26. mesto in 2. mesto v kategoriji. Itak da sem zadovoljen.
Po teku tuširanje, kosilo in za razvajanje še masaža. Pa seveda dobra družba. Nobenih čudakov...
V naslednjih dneh me bodo verjetno malo bolele noge. Rezultati! Čestitke vsem, si jih zaslužite!!
Doma me je malce presenetil pogled na prve tri daljše, 100 km razdalje. Ko sem bil v Vipavi, je pri vzponu na Nanos vodil Marjan za cca pol ure pred Dejanom (tako so objavili), do cilja pa je Peter prehitel Dejana, pa tudi Marjanu je prednost v zadnjem delu, kot kaže, kopnela.
Fotk bo pa tudi verjetno veliko, le malce počakati bo treba. Mojih nič, drugih fotografov je bilo pa malo morje.
Sobota, 2. maj 2015
Zjutraj je bilo v Železnikih oblačno in na srečo brez dežja. Temperatura dobrih 10° C. Za ogledno turo zadnje tretjine trase Ultra pušeljc traila iz Železnikov do Podbrda se je pri dvorani v Železnikih zbralo 14 udeležencev, na pot pa sta nas pospremila "oče" gorskega maratona in ultra pušeljca Jožko ter predsednik organizatorja teka na Ratitovec in soorganizatorja pušeljca, Atletskega društva Železniki, Brane.
Železniki so približno na 72. kilometru trase, do Soriške jih je še dobrih 20...
Z vremenom smo spet imeli srečo
V nasprotju z napovedmi nas na celotni trasi niti enkrat ni namočil dež. Nekajkrat se je celo pokazalo sonce.
Bilo bi pa vendar veliko lepše, če nam na vrhovih megla ne bi zakrivala razgledov. Tako pa nam je gosta megla čez Kremant in Kačji rob ter smučišče na Soriški planini samo potrdila zahtevnost terena in pri označevanju bomo morali biti res pozorni na to. Za večji del udeležencev UPT bo to nočna trasa...
Pri spustu s Soriške planine na Kovce in Petrovo brdo sem dobil informacijo, da sva zadnjič na trasi graparskega trimčka z Markom (in že enkrat prej, ko sem na trasi soliral) šla previsoko in si nabrala nekaj dodatnih metrov, dolžinskih in višinskih.
Z Janezom sva potem na Petrovem brdu pot zaključila, ostali so šli do Podbrda. Po eni strani je res, da mi (kronično) manjka kilometraže, s slabih 30 km je bila to moja letošnja najdaljša trasa, ampak za en teden pred vipavsko 50-ko je bilo to dovolj, tempo pa na srečo tudi zmeren, da me ni "skurilo".
Takoj nato sva z Romano šla nazaj v Sp. Danje (brez interneta), zato šele sedaj poročilo. To je bil tudi razlog za mojo morda malce pomanjkljivo komunikacijo v dneh pred turo, Vem, danes je možnosti zelo veliko, ampak dopust je pa le dopust...
Ja, tudi fotkič je ostal v Danjah, torej mojih fotk tokrat ni. Hvala vsem za dobro družbo in se vidimo! :::
S 1. januarjem 2015 so se odprle prijave za Ultra Pušeljc Trail. Za svojo prvo 100 kilometrsko tekmo sem se prijavil 4. januarja kot 73-i. Sedaj so mimo že skoraj štirje meseci, do tekme pa še točno dva.
Kje sem?
V pripravah nič drugače kot katerokoli drugo leto. Nekaj več motivacije, ker imam cilj, pa vendar: dobrih 100 km na mesec, najdaljša razdalja do sedaj 21 km najlepšega in najtežjega malega maratona.
Tri tekme: Kokoš trail, že omenjeni NajNaj in današnji tek pod Kriško goro. Včasih sem bil že precej boljši (hitrejši). Odkrivam pa šibke točke, na katerih bi moral delati.
Zadnjič sem nekje prebral, da so tekme na takih razdaljah prav toliko kot fizično tudi psihično naporne. Pri meni je to nevarno področje: če bi v pripravljalnem obdobju treniral bistveno več, bi se mi kaj hitro zasralo, tega pa si nočem privoščiti. Poleg slabega vremena je bil to tudi razlog za neudeležbo na včerajšnjem 8-urnem formaratonu.
Kaj naprej? 2. maj smo v Atletskem društvu Železniki izbrali za datum ogledne ture po delu trase UPT od Železnikov do Soriške planine (več o tem v temi na TF) + povratek, skupaj cca 40 km, za 9. maj pa sem prijavljen na 50 km trail v vipavskem koncu, tako da vsaj nekaj naredim tudi na razdaljah. Maj kanim dopolniti še z udeležbo na teku iz Kopačnice v Poljanski dolini na Blegoš in nazaj, vzpon je prav tako del trase UPT.
In da ne pozabim na domači tek na Ratitovec. 20. jubilejna izvedba bo nekaj posebnega...
Tretja izvedba "najlepšega in najtežjega malega maratona", moj tretji nastop, sicer pa moj sedmi krog po tej lepi trasi.
Pred dvema letoma se je teka udeležilo (po rezultatih) 155 tekačic in tekačev, lani 217, letos pa 239. Dober glas seže v deveto vas...
Tokrat sva se v lepem vremenu z Romano odločila za družinski izlet. Nisva kiksnila, dan je bil krasno izkoriščen.
Glede na to, da sem zadnje čase bolj malo na tekmah, se mi dogaja, da mi ostane komaj kaj časa za ogrevanje, je pač treba malce poklepetat s starimi tekaškimi kolegi in pot od avtomobila do prijavnice (in nazaj) je zeeeelooo dolga...ampak se je lepo spet srečat.
Tako je čas do starta hitro minil. O svojem teku ne bi veliko, razen pripombe, da do sedaj še nisem našel načina, kako postati boljši (hitrejši) v vzponih. Tam pomrznem, mimo mene pa procesija... Kakšna ideja?
Opazil sem, da me opoldanski zvon med vzpenjanjem s Puštala na Sv. Andreja preseneti vsako leto nižje... Za ciljne šprinte pa ni več ne volje ne moči.
Po tekmi sva kaj kmalu odšla domov, naredit tisto, kar sva za danes planirala: preštihat vrt.
Celotna trasa Ultra Pušeljc Traila (UPT) meri dobrih 100 km, večji del mi je znan, torej del iz Podbrda preko Črne prsti v Hudajužno in na Porezen (trasa Gorskega maratona štirih občin ), tudi od Porezna na Črni vrh sem večkrat šel, del s Črnega vrha v Kopačnico mi ni znan, vzpon iz Kopačnice na Blegoš poznam s teka KBK, nadaljevanje skozi Martinj vrh do Ojstrega vrha, spust v Železnike, vzpon na Ratitovec (med Podlonkom in Prtovčem se priključi na traso teka na Ratitovec in ji sledi do koče) ter naprej na Soriško planino in do cilja v Podbrdu so pa itaq "moji" tereni. No ja, ne čisto vsi. Povezave Martinj vrh- Ojstri vrh sem bolj podrobno raziskoval šele sedaj, v času priprav na UPT. In danes dopoldne sem ta del šel še enkrat, namesto treninga. Avto sem parkiral slab km od trase, na Golici, tekel sem do šole v Martinj vrhu (tam bo ena od okrepčevalnic) in nazaj.
Naj govorijo slike
Prve tri so z izhodišča na Golici (izhodišče tudi za krajši vzpon na Sv. Miklavž). Za UPT je zanimiva tretja...
Ostale razvrščam v smeri UPT, torej od šole v Martinj vrhu naprej, čeprav sem slikal, ko sem šel tja.
Pogled proti Ojstremu vrhu in Martinj vrhu, levi hrib je Koprivnik, izza njega sramežljivo kuka Blegoš. Če pogledamo še samotno hišo na desni, trasa gre mimo nje in se čez travnik pod njo spusti v Studensko grapo in Železnike.
Soriška planina, Kobla, Črna prst...daleč so....
Tudi Porezen, ki se vidi tam zadaj, še bel, je že daleč za nami
Ratitovec. Ena točk, ki nas na trasi še čakajo, čez..?
V tem križišču trasa zavije levo proti Ojstremu vrhu, jaz sem šel tja, odkoder sem prišel, na Golico. Slab km naravnost.
