Z mislimi, ki so se mi podile po glavi v četrtek in petek, ko smo opravljali zadnja dela na trasi ter potem v soboto pred in med samo tekmo, bi lahko napolnil knjigo, če bi jih sproti pisal. Hvalabogu jih nisem...
V soboto zjutraj nisem bil pravi. Verjetno prestrašen. Med vožnjo proti Podbrdu me je prešinilo: kaj hudiča pa počenjaš? Ura je pol petih zjutraj, pojdi lepo nazaj domov v toplo posteljo in prespi vse skupaj. A to ne gre tako, ne moreš po vseh mesecih sedaj pred zadnjim dejanjem odnehati! Grem opravit s svojo prvo 100 kilometrsko tekmovalno preizkušnjo!
Same tekmovalne priprave niso bile pri meni nič drugačne kot kadarkoli prej. Hitrosti (intervalni treningi itd.) že več let ne treniram več, po programih nisem delal nikoli. Tudi sedaj ne. Dobrih 100 km na mesec, v zadnjem času večinoma klanci. Pred pol leta, ko sem se prijavil za UPT, sem nameraval nabaviti tekaško uro...pa je nisem in tudi v soboto sem bil na progi brez.
V prejšnjem zapisu nisem hotel razpredati svojih teorij, koliko časa naj bi potreboval za traso, sedaj z veseljem ugotavljam, da nisem prav veliko ustrelil mimo, kolikor sem, pa v pozitivno smer.
Ko sva se kakih 10 dni nazaj ob pol sedmih zvečer z Romano vzpenjala po trasi UPT iz Železnikov čez Kres, sem v šali rekel, da bom zelo vesel, če bom na tekmi ob istem času na istem mestu. Velika želja mi je bila čim manj nočnega teka, to mi je bilo vedno kr`neki.
Potem sem v soboto na tekmi nadaljeval iz Železnikov proti Ratitovcu 10 min pred 18 uro, torej kake pol ure prej. Odlično!
Lahko pa bi bilo tudi drugače. Vremenske razmere na Blegošu. Premočeni do kosti, premraženi, niti rok nisem čutil. Rokavice sem imel, pa so bile takoj premočene...bil sem eden tistih, ki so se odločili za "bivakiranje" v koči...od tu do odstopa je pa samo še majhen korak. Po 40 minutah je dež prenehal, za Ratitovcem se je jasnilo, torej pot pod noge do Železnikov in v suhe cunje, potem pa naprej. Težka, a najpomembnejša odločitev. Ne vem, kako bi se danes počutil, če bi takrat odnehal.
Noč me je ujela malo pred Danjarsko planino, končni rezultat v cilju pa je bil za 15 minut boljši od željenih 18 ur (ne bom rekel pričakovanih).
Kaj se je zgodilo s krči?
Po Vipava trailu, kjer sem tekel na 50 km razdalji in so se mi krči začeli že po 20 km teka ter potem vseskozi do konca, sem se zelo bal, kako bo tokrat. Kaj takega ne bi rad še enkrat dal skozi.
A neverjetno: kaže, da so ukrepi ("filanje" z magnezijem v tednih pred UPT, ena fizioterapija, vsakodnevne raztezne vaje..) 100% zalegli- na UPT me na celotni trasi ni niti enkrat niti opozorilo, da bi bilo lahko kaj narobe. Nobenih krčev! In nobenega musklfibra.
Čestitke organizatorjem, čestitke tekmovalcem na vseh razdaljah...
Hvala vsem, ki so se trudili z nami, tekači, stregli našim muham in maksimalno dobro skrbeli, da nam je bilo lepo...
Rezultati za vse razdalje in vse kategorije!
Zmagovalci vsi!
 |
| Prihod na okrepčevalnico v Kopačnici |
:::
Vencelj, iskrene čestitke!!!! Za tako razdaljo s toliko višinci in v težkih vremenskih razmerah je pa res potrebno 'nekaj več', kot pa samo dobra fizična pripravljenost.Morda pa nekoč uspe tudi meni...
OdgovoriIzbrišiLep pozdrav,
Draga
Komaj sem čakala na tvoje poročilo! Super, iskrene čestitke ! LP Valentina
OdgovoriIzbrišiVencelj.....ne vem kaj naj rečem ko gledam in prebiram kaj vse ste doživeli na tako zahtevni trasi. Na taki prireditvi sem sodeloval prvič in uvidel slpoh kaj je čar tekega podviga, ko sem pospremil zadnjega-zadnjo iz Ratitovca do Soriške planine. Res tebi in ostalim z velikim spoštovanjem ČESTITAM za uspeli podvig. Tako ko sem opazoval nekarere tekmovalce na Ratitovcu in še prej na Prtovču sem jih opazoval s spoštovanjem. Res ste morali ostati močni tako telesno kot tudi in sploh psihično stabilni. Res škoda da se nismo nič videli na trasi saj sem bil prepozen da bi te pričakal na Ratitiovcu. Jaz sem bil na Ratitovcu ob tem času ko si ti že prispel na cilj. Še enkrat ti čestitam za dosežen podvig v tako odličnem času. BRAVO VECELJ. L.P. Marko
OdgovoriIzbrišiHvala vsem!
OdgovoriIzbrišiMarko,sem na poti proti Soriški pomislil, da bi te moral poklicati, da se dobro obleci, ker je bil tisti mrzel veter res zoprn...
Hvala Vencelj. Ponoči ko smo odhajali proti Soriški sploh ni bilo tako mrzlo. Najbolj mrzlo je bilo na Soriški ko se je zdanilo sem imel šipe na avtu rahlo zamrznjene. Sem računal na vreme tako da sem sabo vzel vse potrebno samo rokavice sem pozabil. Pa ni bilo panike ker na vse zadnje sploh ni bilo tako hladno.
OdgovoriIzbriši