sobota, 15. april 2017

Uravnoteženo življenje

"Življenje pač mora biti kaj več kot samo delo, delo in spet delo."



 Napornim delovnim tednom sledijo naporni delovni vikendi v želji, da postorimo vse tisto, kar skozi teden pač ne moremo in se zgodi, da delamo  celo ob nedeljah...ampak, tak način vsekakor škoduje zdravju (verjetno najbolj psihi), delo pa vedno počaka. In sem se odločil, da vsaj za velikonočne praznike pa verjetno res ni treba delati. Včasih se je treba znati ustaviti.

 Tako sem danes uprizoril svoj prvi tek, pravzaprav bolj "hiking" po najlepšem in najtežjem malem maratonu pred 14 dnevi. Ena kratka s Češnjice na Hujsko, mimo smučišča Rudno do ribogojnice in na drugi strani spet v breg proti Kališam...vsega slabo uro in dobrih 6 km miganja. Pasalo je pa!!

Moj današnji "hiking", podatki + šestorček fotk...

 Ampak...bo dovolj za vipavskih 50 km konec meseca?? Prijavljen sem, ves fitnes, hoja in številne stopnice v službi pa tudi niso zanemarljivi in že samo po sebi predstavljajo "trening".
 Te dni bo še čas, praznične dni bom izkoristil za več aktivnega počitka, več narave, več umirjenosti...

 Tokrat pa za konec še par fotk z mojega delovnega področja:












nedelja, 9. april 2017

Življenje povprečnega rekreativca

 Za svoj tokratni prispevek sem uporabil kar podnaslov tega spletnega dnevnika.
 Kot povprečni rekreativec nisem (več) zasvojen s tekom in v tem zapisu bo teka zelo malo ali, pravzaprav, skoraj nič. Ta konec tedna nisem tekel nič. Niti kilometra. Tek je pač nekaj, kar počnem, kadar me je volja in kadar si za to vzamem čas. Lahko bi rekel celo, da tečem takrat, kadar nimam početi nič drugega. 
 Eden od smislov vsakega, kateregakoli početja v življenju je tudi končno zadovoljstvo z opravljenim. Po vsakem ali skoraj vsakem teku čutim veliko zadovoljstvo. Zbrcal sem se ven, naredil nekaj koristnega zase, se sprostil, morda postavil dosežek, ki mi veliko pomeni, postavil kakšen rekord...za noben tek mi nikoli ni bilo žal.
 Je pa tek samo en, postranski del življenja. Lahko smo aktivni tudi drugače. Postavimo si neke cilje, se lotimo zadeve in slej ko prej bomo prišli do cilja, ki nas bo navsezadnje zadovoljil...
  Tako oddaljen od teka, kot sem trenutno, že dolgo nisem bil. Nekaj o tem sem namigoval v poročilu iz NajNaj malega maratona, Danes dodajam samo dve fotki projekta, ki je v tem trenutku popolnoma v ospredju: ta vikend je bila dosežena prva mala zmaga, do zaključka bo "padla" še kakšna netekaška sobota in še kakšna delovna nedelja.

Menjava 30 let stare prvotne ograje



Prej


Potem




Zaenkrat samo to, podrobnosti o poteku dela itd. pa potem, ko bo zaključeno. Čakata me še dve ograji, malce večji in ne tako enostavni, kot je tale ravna...



LP, rekreativni tekač vencelj


:::



nedelja, 2. april 2017

Najlepši in najtežji mali maraton- 2017

 Mali maraton, točno tak, kot ga opisuje naslov. Najlepši zato, ker nas vodi po čudovitem naravnem okolju, ki kar kliče po obisku trase tudi kdaj, ko ni tekme, ker na tekmi pač ni časa za ogledovanje in uživancijo, najtežji pa zaradi razgibane trase, ki nas stalno vodi gor-dol in končni seštevek višinskih metrov ni zanemarljiv...:

"Proga je dolga  21 kilometrov in 98 metrov. Večinoma poteka po naravnih poteh, ki se vzpenjajo in spuščajo skozi gozdove. Skupaj je za 1.300 metrov vzponov in prav toliko spustov.  
Opis proge: Tekače  pot vodi s 590 m visokega Sv. Andreja na razgledno vzpetino, Sv. Ožbolt (859 m). Nato se po makadamski poti spustijo do vasi Selo (710 m) in se ponovno vzpnejo na najvišji vrh Polhograjskega hribovja, Tošč (1.021 m). Sledi spust in tek po gozdni poti do Osolnika (858 m), kjer se prične zadnji, dolg spust v dolino Hrastnice (Puštal) in še zadnji vzpon do cilja, na Sv. Andreju."
 Tole je bila že 5. izvedba tekme, moja 4. udeležba (lani odsoten zaradi "višje sile") na tekmi in moj 8. krog po trasi. Držim se tega, kar sem zapisal v prvem odstavku, za "vstop" v krog rabim 20 minut vožnje, trasa je res lepa in včasih me pač potegne...
 Tokrat je bilo tudi vreme enkratno, če bi se hotel pritoževati, bi rekel, da je bilo prevroče. Krasen sončen dan. Na datum, 1. april, nas je opomnil le šaljiv napis na "ceglcu" sredi makadamske ceste med Selom in Jedrtjo, na katerem je pisalo, da "danes tekma odpade".
 Zmagovalec je bil pričakovano Gašper Bregar, pa še do rekorda mu ni veliko zmanjkalo. Čestitke za odličen rezultat, čestitke pa tudi vsem ostalim udeležencem!! In da ne pozabim organizacije, ki si zasluži vso pohvalo!

Tule so rezultati!

Pa moj nastop?
Čisto v redu! 2:24:54 je sicer slabše kot na prvih treh nastopih, pa me je danes pogled na rezultate vendarle pozitivno presenetil: 51. mesto med moškimi in 8. mesto v kategoriji je več, kot sem si obetal. Za boljši čas bi bilo potrebno več namenskega treninga, ampak...zakaj že??
Moj veliki strah so še vedno krči, ki so me opozarjali že zadnjič v Bazovici na Kokoš trailu, tokrat pa spet. Prvič sem jih zaznal po menjavanju ritma na spustu s Tošča, kasneje pa predvsem na "ravninskih" tekaških delih. Nič katastrofalnega, bo pa treba ukrepati, sicer bo lahko v Vipavi hudo...
In še nekaj, o čemer sem tudi že pisal: ne vem, ali je to EMŠO, ampak tile sobotni teki so mi postali odvečni. Stalno se mi po glavi mota misel, koliko dela me čaka in v soboto bi res lahko veliko naredil. Sedaj sem že blizu tistim, ki so včasih spraševali: A tale res nima drugega počet, kot da se preganja naokrog? In epilog: včeraj popoldne sva šla v Danje in veliko naredila, še več pa danes. V soboto tekam po polhograjcih, v nedeljo pa delam.

Fotk pričakujem obilo na spletni strani naj naj, moj prispevek je le par za vzorec. 










Marko, hvala za prevoz!



Ob pomanjkanju (mojih) slikc iz tekme spodaj dodajam še eno hribovsko iz drugega dela tega vikenda, iz Danj.