nedelja, 02. april 2017

Najlepši in najtežji mali maraton- 2017

 Mali maraton, točno tak, kot ga opisuje naslov. Najlepši zato, ker nas vodi po čudovitem naravnem okolju, ki kar kliče po obisku trase tudi kdaj, ko ni tekme, ker na tekmi pač ni časa za ogledovanje in uživancijo, najtežji pa zaradi razgibane trase, ki nas stalno vodi gor-dol in končni seštevek višinskih metrov ni zanemarljiv...:

"Proga je dolga  21 kilometrov in 98 metrov. Večinoma poteka po naravnih poteh, ki se vzpenjajo in spuščajo skozi gozdove. Skupaj je za 1.300 metrov vzponov in prav toliko spustov.  
Opis proge: Tekače  pot vodi s 590 m visokega Sv. Andreja na razgledno vzpetino, Sv. Ožbolt (859 m). Nato se po makadamski poti spustijo do vasi Selo (710 m) in se ponovno vzpnejo na najvišji vrh Polhograjskega hribovja, Tošč (1.021 m). Sledi spust in tek po gozdni poti do Osolnika (858 m), kjer se prične zadnji, dolg spust v dolino Hrastnice (Puštal) in še zadnji vzpon do cilja, na Sv. Andreju."
 Tole je bila že 5. izvedba tekme, moja 4. udeležba (lani odsoten zaradi "višje sile") na tekmi in moj 8. krog po trasi. Držim se tega, kar sem zapisal v prvem odstavku, za "vstop" v krog rabim 20 minut vožnje, trasa je res lepa in včasih me pač potegne...
 Tokrat je bilo tudi vreme enkratno, če bi se hotel pritoževati, bi rekel, da je bilo prevroče. Krasen sončen dan. Na datum, 1. april, nas je opomnil le šaljiv napis na "ceglcu" sredi makadamske ceste med Selom in Jedrtjo, na katerem je pisalo, da "danes tekma odpade".
 Zmagovalec je bil pričakovano Gašper Bregar, pa še do rekorda mu ni veliko zmanjkalo. Čestitke za odličen rezultat, čestitke pa tudi vsem ostalim udeležencem!! In da ne pozabim organizacije, ki si zasluži vso pohvalo!

Tule so rezultati!

Pa moj nastop?
Čisto v redu! 2:24:54 je sicer slabše kot na prvih treh nastopih, pa me je danes pogled na rezultate vendarle pozitivno presenetil: 51. mesto med moškimi in 8. mesto v kategoriji je več, kot sem si obetal. Za boljši čas bi bilo potrebno več namenskega treninga, ampak...zakaj že??
Moj veliki strah so še vedno krči, ki so me opozarjali že zadnjič v Bazovici na Kokoš trailu, tokrat pa spet. Prvič sem jih zaznal po menjavanju ritma na spustu s Tošča, kasneje pa predvsem na "ravninskih" tekaških delih. Nič katastrofalnega, bo pa treba ukrepati, sicer bo lahko v Vipavi hudo...
In še nekaj, o čemer sem tudi že pisal: ne vem, ali je to EMŠO, ampak tile sobotni teki so mi postali odvečni. Stalno se mi po glavi mota misel, koliko dela me čaka in v soboto bi res lahko veliko naredil. Sedaj sem že blizu tistim, ki so včasih spraševali: A tale res nima drugega počet, kot da se preganja naokrog? In epilog: včeraj popoldne sva šla v Danje in veliko naredila, še več pa danes. V soboto tekam po polhograjcih, v nedeljo pa delam.

Fotk pričakujem obilo na spletni strani naj naj, moj prispevek je le par za vzorec. 










Marko, hvala za prevoz!



Ob pomanjkanju (mojih) slikc iz tekme spodaj dodajam še eno hribovsko iz drugega dela tega vikenda, iz Danj.




1 komentar: