petek, 27. december 2013

Športna priznanja občine Železniki za 2013

V ponedeljek je v dvorani v Železnikih potekala slavnostna podelitev priznanj najboljšim športnikom, športnim delavcem in klubom za leto 2013. Prireditev sem zaradi službenih obveznosti žal zamudil, a sedaj lahko napišem, kdo so bili dobitniki priznanj:

*bronasto plaketo je dobil obetavni nogometaš kranjskega Triglava Klemen Šturm;
*dobitnika srebrnih plaket sta odlična strelka Petra Dobravec in mladi smučarski skakalec Cene Prevc;
*zlato plaketo za športnega delavca so podelili Janezu Rakovcu;
*zlato plaketo za društva in klube sta prejela športno društvo Kamikaze (15 let uspešne organizacije kolesarske dirke na Soriško planino) in Atletsko društvo Železniki (15 let uspešnega delovanja);
*zlato plaketo za športnika občine (že tretje leto zapored) je dobil smučarski skakalec Peter Prevc (letos tudi najboljši športnik Slovenije)...

in to je to za letos!

:::

petek, 20. december 2013

Črta pod 2013

Poznam jih kar nekaj, ki so se ga bali, zaradi trinajstice. Poznam jih kar nekaj, ki sedaj ugotavljajo, da je bilo res noro leto in komaj čakajo, da ga bo konec ( kot da bo s tem konec norišnice).
Saj, resnici na ljubo, bilo je res pestro, vseskozi se je nekaj dogajalo, veliko dobrega in tudi slabega, ampak o tem sem že pisaril, ne mislim pogrevati...tokrat (zelo na kratko) vlečem črto pod

Tekaško leto 2013
Tekme sem letos oklestil na vsega šest:
18. rekord Šmarne gore
Kokoš trail, Bazovica, Italija
Škofjeloški treking
Najlepši in najtežji mali maraton
Iška treking
Tek na Ratitovec...pravzaprav sedem:
občinsko prvenstvo v krosu.

Nekatere stvari sem počel prvič, npr. zimsko-snežni nočni vzponi na Hujsko, pa poletno tritedensko vsakdanje tekanje v službo in nazaj (2x 5 km dnevno), dokler neprevidno nisem fasal nove poškodbe...
Kljub vsemu sem odločen, da bom v tekaškem letu 2014 več tekel. Lahko se enostavno prepustim času in vidim, kaj bo prinesel, lahko pa si postavim določene cilje in se podam na "trnovo pot" za dosego.
Prvo sem pravzaprav že večkrat počel: vzdržljivostne tekme brez prave priprave...Kdaj sem zadnjič resno treniral? V svojih pionirskih časih, takrat, ko sem bil smučarski tekač!
In zdaj se spogledujem s spomladanskimi maratonskimi izleti: polmaraton Novi sad, Beograjski maraton, pa tudi novoletna voščilnica iz Radencev je ena boljših in zelo vabljiva...Če bi se na katero od njih prijavil, bi me to prisililo (motiviralo) k pripravam.
Vidim pa že en problem...sicer je to čisto moja stvar in stvar moje prednostne liste: v stanovanju naju čaka še prenova kuhinje, trenutno sva (skoraj) vsak večer v načrtih, izrisanih imava že 5 variant, zadevo bova morala počasi doreči in potem sledi izvedba...in to bo ravno v času zgoraj omenjenih maratonov. Če se samo spomnim, kako je to potekalo letos z dnevno in potem še, da je kuhinja veliko zahtevnejša... na tek lahko kar pozabim...
2014 bo zame posebno leto. Okroglo. Želim si ga obeležiti na tekaški način, le tega še ne vem, kako. 
Morda bi mi prav prišla kakšna dobra ideja!?


Dodatek :
Pozabil sem omeniti še eno tekmo: v novembru sem tekel na 6-urnem teku po Slakem vrhu- Sladkih6
:




ponedeljek, 16. december 2013

Vinko Grašič častni občan občine Tržič...




 ...zaradi izjemnih zaslug na področju športa in njegove promocije v občini in širše.
Zadeva sicer ni nova (cca 14 dni), tule si lahko ogledate kratek pogovor z njim za GTV. Pripoveduje o tem, kako je še vedno aktiven, teče in kolesari...
Smučarsko- tekaški navdušenec, nekdanji reprezentant, uspešen trener...nekaj let je treniral v klubu Alples, katerega član sem bil...
Seveda so bili tudi uspehi hčerke Andreje Grašič v biatlonu v precejšni meri njegova zasluga.


Še dve (že objavljeni fotki), na eni Vinko s pionirsko ekipo ALPLES (ohoho, kako daleč je že to), na drugi pa jaz in Vinko par let nazaj na cilju teka pod Kriško goro. Lepi spomini!                                     



Fotografija


                                                                                                                                                                                                                                                                                         








                                                           Fotografija

nedelja, 15. december 2013

Vreme 1A

Ratitovec kar vabi...a pride na vrsto drugič!

Tokrat lovim detajle po gmajnah v okolici Železnikov, proti Kališam in Dražgošam...



Smučišče Rudno je ta vikend že obratovalo!


Teren zasnežujejo, okrog je vse zeleno. Vas v ozadju (zgoraj) so Dražgoše.

Še nekaj detajlov...

"pozlačena" praprot.
Sončna/senčna stran...kot bi bil drug svet.

Mogočen hrast v soncu, igrišče z atletsko stezo v ivju.

Ker sicer nič ne tečem, tudi za konec tedna nisem šel ekstremnih razdalj: v soboto vsega skupaj za slabo uro uživancije, danes sem potegnil na slabi dve uri v kombinaciji tek/hoja z nekaj intenzivnejšimi deli, razgibana trasa z mnogimi klanci, višina med 450 in dobrimi 900 m...
Ampak sem imel kar srečo: v petek mi je na palec leve noge padel...verjeli ali ne...štirikilski kozarec medu. Si predstavlajte, kako bi to izgledalo, če bi se razbil!? Na srečo ga je moj palec ublažil, da je ostal cel. Je pa bolelo v petek in včeraj kot hudič, bal sem se, da je kaj počilo in bo treba slikat. Pa kaže, da ni...danes bolečine skoraj ni več in kaže, da je le udarjeno. Uf, mi je odleglo...




ponedeljek, 18. november 2013

Planinski vodniki PZS in še kaj...

Planinska založba...številni zemljevidi, planinski vodniki, plezalni vodniki itd.
Vse pa v planinski Spletni trgovini!

Doma imam veliko zemljevidov. Ko sem par let nazaj lomastil po območju VKP, sem si omislil karte tistega konca. Ko smo se kvalitetno izgubljali po Golteh, Smrekovcu in tam okoli, sem se ponovno založil z zemljevidi tega področja itd.,...pravzaprav bi lahko s pravim zemljevidom geografsko pokrival skoraj vsak košček Slovenije. Karto Škofjeloško in Cerkljansko hribovje pa itaq vsakih par let kupim novo, ker je stara izrabljena. Pred leti, ko sem prvič krenil peš iz Škofje Loke čez hribe v Železnike (po južni varianti, čez Lubnik do Zaprevala, pa v Rovte in potem skozi Smolevo v dolino)*, nisem s sabo vzel drugega kot karto (niti pijače). Tako v vsakem trenutku najbolje veš, kje si, kaj se nahaja na levi in kaj na desni, najbolje si zapomniš pot in kasnejše povezave...tega sedaj z GPS-om ni več...vodi te mašina, v resnici pa nikoli ne veš, kje v resnici si in brez mašine drugič nimaš šans, da najdeš pot. Ja, isto je, če se kam pelješ: vklopiš garmina, v resnici pa pojma nimaš, kje si.

Zgodbica o tem, kako je naneslo, da sem se podal peš iz Škofje Loke v Železnike
V prejšnem odstavku sem nekaj napisal o poti in medtem sem se spomnil, kako je sploh prišlo do tega. Tega je sicer že (verjetno) 20 let nazaj (lahko bi pobrskal in našel celo točen datum, pa nima veze), pa vendarle: včasih sem zjutraj (kakšno soboto ali nedeljo) šel na AP v Železnikih in se z busom odpeljal v Sorico ali na Soriško planino, takrat so te povezave še delovale, in potem šel peš čez Ratitovec nazaj v dolino. Enkrat stojim na postaji, kar se pripelje bus iz Železnikov proti Škofji Loki. Tokrat je bil tisti za dol preje kot tisti za gor. Klik v glavi: kaj pa če spremenim načrt? Pičim čez cesto in na bus za Škofjo Loko ter na pot spoznavanja novih krajev. 



Zadnjič sem po naključju naletel na vodnik po Škofjeloškem in Cerkljanskem hribovju, ujel 50% popust (do 15. novembra je bil, kot izdelek tedna) in sedaj ga imam. Zanimiv je opis območja, ki ga zajema vodnik: včeraj, ko sem štartal v Škofji Loki (Puštal), bi po "ljudski logiki" vsaj Sv. Andrej in Ožbolt ter Osolnik spadali k Škofjeloškemu hribovju... ampak ne, so jih že dali polhograjcem. V vodniku so hribi nad Sorškim poljem (od Križne gore vse do Jošta in Špičastega hriba, ne pa tudi nadaljevanje preko Mohorja in naprej proti Ratitovcu).
Kakorkoli že, svoj izvod vodnika sedaj imam in moja stvar je, da ga čimbolje izkoristim(va)...mislim, da se bo našla marsikatera dobra ideja za krajši izlet ali daljšo turo.
VKP ( in še marsikatera druga pot) pa še vedno čaka na realizacijo...čas kar nekam prehitro beži.

Izdelek tega tedna, od 14.11. do 21.11., s 25 % popustom lahko dobite knjigo avtorja Vikija Grošlja GOLA GORA, Nanga Parbat (8125 m)...


:

nedelja, 17. november 2013

Po trasi najnaj 21 (Puštalski krog 17. novembra 2013)

Vremensko solidna nedelja sredi novembra, samo treba se je odločiti, kam? Možnosti je več:
  • dve sta povezani s Kranjsko zimsko tekaško ligo , danes je bil na vrsti tek s Stražišča na Jošta...lahko bi šel malo pogledat npr. z Mohorja, malo pofotkat in poklepetat...ali pa kar tekmovat;
  • na Obhodnici Ratitovec sem pred 14 dnevi zbral vse žige, manjkata mi še planina Klom in Kosmati vrh, bo enkrat treba...;
  • že nekaj časa me je vleklo na ponovitev najlepšega in najtežjega malega maratona, nekaj časa sem imel v mislih razpis oz. vabilo na Tekaškem forumu, potem sem se pa danes zjutraj kar odločil in šel!
Izhodišče v Puštalu, smer standardna, kot na tekmi: Sv. Andrej, Sv. Ožbolt, Selo, Sv. Jedert, Tošč, Gontarska planina, Osolnik...

Zanimivosti, ki sem jih opazil (na tekmi pač ne):
  • za cerkvijo sv. Jedrti
se pričnemo vzpenjati skozi borov gozd proti Tošču. Steza nas najprej vodi na greben, ki nas potem pripelje na 1021 m visoki Tošč (glede na to, kako se mi je danes ta del poti vlekel, bi ga lahko poimenoval večna pot)...prvič sem opazil izrazito razliko v  poraščenosti grebena: z južne strani borovci, s severne pa bukev. Jeseni, ko so bukve brez listja, je to še posebej opazno, če pogledaš z vrh nazaj proti Selu, se prav vidi linija.
  • zanimiv napis na vrhu Tošča: 
     
  • vrvična vremenska napoved na Osolniku:
                                               

  • ponekod še kuhajo kopo:


  • na poti srečujemo veliko križev, kapelic in crkva...tisti, ki hodijo k maši in mislijo, da morajo biti tam (vsaj) vsako nedeljo, bi s tem, da naredijo en krog, lahko dobili "odpustek" od maše za par mesecev, pa še veliko več bi naredili zase...
V tem času je polovica trase prekrita z listnato preprogo. Lepo, a to ima svoje slabe in dobre strani: če je listja na 20 cm debelo, nikoli ne veš, kaj se skriva v njem (korenine, skale, razmočena prst itd.) in to je lahko nevarno za zvine, padce, zdrse...  poleg tega "gaženje" listja oteži hojo/tek...Dobra stran je, da je pristanek v listje po padcu mehkejši...menda...tega danes nisem preverjal...

 Album slik!



:

nedelja, 10. november 2013

7.sladkih6- 6 urni tek po Sladkem vrhu, 9.11.2013

  1. Zgodilo se je in ker je čase meril laibach tajming, Rajko pa nima kakšne pogodbe s katerim od cajtngov, so rezultati hitri in dosegljivi že danes (vse je na Tekaškem forumu )...Romana je vse vedela, preden sem prišel domov!
  2. Če bi takrat, ko sem se bolj za štos, kot 120., prijavljal, vedel, kakšno bo danes vreme, se ziher ne bi...ampak potem bi mi bilo vseeno žal, ko bi se cel dan prekladal po stanovanju, buljil skozi okno in imel v mislih, kako enkratna prireditev mi uhaja;
  3. Sploh ni bilo težav: kratke tekaške hlače, majica s kratkimi rokavi in majica TF brez,...vodno hlajenje je dobro delo, pri postankih sem se (sproti, med tekom, po počutju) odločil za sistem 12 krogov, torej prvič na 12, potem 24 in 36, kasneje sem malo zgostil, na 42 in 47...popil  vsega skupaj 0,75 cedevite in 2 deci kole + degustacije sladkih dobrot;
  4. Kriza nekje od malega maratona do 30 km, borba v glavi, čas se je vlekel, kilometri nikamor...takrat sem bil prav za v slačilnico. Po 30 km je prišlo do "klika", števec se je obračal kot za stavo, potem je do 36 šlo kot po maslu in pot do maratona je bila odprta. Še 5 krogov, šesti za potrditev...hmm..naslednji korak je kilometraža z mojega zadnjega Sladkega vrha...OK.,... gremo še par krogov, pa sem bil takoj na 47. In kaj je naslednji cilj. 50 km. 48 krogov je premalo, mora jih biti 49. Za enega se itak sploh ne splača več "zvleči nog". Ampak 49 je smešna številka (ja vem, toliko se mi je letos nabralo let), če bom enkrat tam, naj bo še eden za okroglo številko. 50 krogov in basta!!In tako je bilo!
  5. Kako se teče, ne pozabiš kar tako! Z leti sem si nabral veliko izkušenj, tako za kratke kot za dolge trase. Z dolgimi sem se začel ukvarjati relativno pozno in pri tem naredil veliko napak, predvsem s prehitrimi začetki, (izjemno) slabo pripravo (skoraj) brez treninga...Je bilo tokrat kaj drugače?  Zaradi poškodb, pomanjkanja časa (in volje), delovne izčrpanosti, kratkega dne (noč) itd., zadnja dva meseca skoraj nisem tekel. Preverjeno: danes sem v slabih 5 urah pretekel skoraj 2x toliko kot prej v oktobru in novembru skupaj! Vse našteto sem vzel v zakup, prednost pa dal vztrajnosti pred hitrostjo: počasi se daleč pride. Rezultat sam po sebi ni navdušujoč, vendar so mi križ, kolki in stegenska mišica dali vedeti, da nadaljnega izkoriščanja ne nameravajo več prenašati...danes bi šlo, na dolgi rok pa ne. Že tako se preveč igramo, pogosto ravnamo neodgovorno...navsezadnje nismo samo za danes, tudi zahteve jutrišnjega in naslednjih dni ter let so pomembne. Seveda se tega ne zavedamo, dokler nas nekaj (karkoli že) ne postavi na realna tla.
  6. Odličnost!  Organizacija, družba, prireditev...vse na izjemnem nivoju!
  7. Primerjave so samo moj problem in nikogar drugega...če potegnem črto, vedno znova ugotavljam, da je moj izkupiček na asfaltiranem 6- urnem sladkanju vsa leta bistveno slabši kot pa na aprilskem 8- urnem tekanju po peščenih poteh Tivolija. 
  8. Slikal nisem nič: mimobežne tekače itaq ne slikam rad (zaradi hitrosti so nejasni), detajlov v naravi pa danes v deževnem vremenu nisem iskal...tako ali tako pa je bilo dovolj fotografov in kakšna obsežna galerija (bržkone na TF) nam ne uide.
In sedaj sem po moji oceni že absolutno predolg (če sem iskren, tako dolgih jaz ne berem, me že v štartu odvrnejo, ne glede na temo)...drugič spet in

Lep Pozdrav, vencelj

:

    ponedeljek, 4. november 2013

    Bliža se, bliža...Sladkih6

    Tradicionalna prireditev, 6-urni tek po Sladkem vrhu, ki je v sedmih letih postal legendaren. Za marsikoga najboljša tekaška prireditev v Sloveniji!
    Prva je bila leta 2007, takrat nas je bilo 30, naslednje leto dobrih 60...potem je bil organizator Rajko s svojo kompanijo kmalu prisiljen v omejitev udeležbe.
    V temle trenutku (ko tole pišem) (od)števec kaže še dobre 4 dni in pol do štarta sedme izvedbe. Na prvih treh sem bil, prvo leto sem naklepal le za en maraton kilometrov, naslednje leto mi je uspelo 60km, tretje leto pa spet le 45 km.
    Torej, v soboto bom spet tam (če bo vse po planih), brez velikih pričakovanj glede kilometraže, veliko itak ne morem pričakovati, ampak...predolgo sem že odsoten v teh krogih in je morda čas za druženje.
    Prijavil sem se takrat, ko je Rajko objavil, da je prijavljenih 119 in...na moje začudenje dobil potrditveni mail. Odločil sem se, plačal štartnino in tako "not padu"!

    Galerije, rezultati itd. iz prejšnih let so na zgornji povezavi (uradna stran prireditve)...tukaj le nekaj za pokušino:






    Pa na zdravje!

    torek, 29. oktober 2013

    Vse, kar v Sloveniji teče...

    pride tudi na ljubljanski maraton!
    To seveda ni res. So tudi taki, ki bi tekli povsod kjerkoli že, LM pa jim pomeni malo ali skoraj nič...

    Trikrat, štirikrat ali največ petkrat zapored na isti prireditvi, potem se je naveličam. Pa morda čez nekaj let spet. Če je posredi poškodba, še toliko bolj. Nisem prav zelo tekmovalen tip, ampak biti na tekmi za statista mi je bz. Za to mi ni treba plačevati prijavnine. Če ne morem kolikor toliko optimalno odteči ene tekme, si lahko poiščem brezplačni nadomestek nekje v meni bolj všečnem okolju.
    Včasih imamo raje mir. Iščemo mir... in "notranji mir". Da se lahko umaknem "daleč od ponorelega sveta", si štejem za privilegij. V četrtek sem (v debati na sejmu "Tečem") izrekel, v petek pozno popoldne po službi pa realiziral: umik v podratitovško vas...
     

    Kaj sem počel?
    Panoramo, zadnjič ujeto v objektiv, sem sedaj spet enkrat lastnonožno premeril podolgem in počez.
    Nadmorska višina med 800 in 1678 m: v soboto na stičišču dveh regij, Primorske in Gorenjske, pet hribov okrog Soriške planine (Šavnik, Možic, Slatnik, Dravh in Lajnar), v nedeljo pa med Soriško planino in Ratitovcem: Kačji rob, Kremant, Altemaver, Pečana, Gladki vrh...in LM je tudi meni  tokrat spet pomenil malo ali skoraj nič...pa vseeno: 
    ČESTITKE VSEM ZA PRETEČENE KILOMETRE!

    Naslednje leto pa...??????
    Aja, sedaj je najprej na sporedu nekaj sladkega...se vidimo!








    :

    četrtek, 24. oktober 2013

    Moj L´ublanc & sejem "Tečem"- EXPO 2013

    Čas do letošnje polnoletne izvedbe ljubljanskega maratona se odšteva v dnevih in urah. Nedelja, 27. oktober 2013 je zelo blizu.

    Nekaj štrajkam zadnja leta. Vsega skupaj imam polovično udeležbo: rezultate ni težko poiskati na result/history (spodaj "poišči svoje rezultate"):

    Rezultati polmaratona - 21 km
    #imeklubLRdržavanettorezultatkat#/kat
    11. LM
    67
    ŠTURM VENCESLAVAD Železniki
    64
    SLO
    1:24:20
    1:24:26
    C
    22
    6. LM
    71
    ŠTURM VENCESLAVAD ŽELEZNIKI
    64
    SLO
    1:23:20
    1:23:30
    B
    29
    5. LM
    60
    ŠTURM VENCESLAVAD ŽELEZNIKI
    64
    SLO
    1:20:42
    1:20:47
    B
    28
    4. LM
    37
    ŠTURM VENCESLAVAD ŽELEZNIKI
    64
    SLO
    1:22:23
    1:22:33
    B
    16


    in potem še: 

    Rezultati maratona - 42 km
    #imeklubLRdržavanettorezultatkat#/kat
    14. LM
    63
    ŠTURM VENCELJAD Železniki
    64
    SLO
    3:00:33
    E
    6
    13. LM
    44
    ŠTURM VENCELJAtletsko društvo Železniki
    64
    SLO
    2:58:00
    2:58:30
    D
    7
    12. LM
    84
    ŠTURM VENCELJAD Železniki
    64
    SLO
    3:07:43
    3:08:06
    D
    21
    Rezultati polmaratona - 21 km
    #imeklubLRdržavanettorezultatkat#/kat
    16. LM
    81
    ŠTURM VENCELJNever give up
    64
    SLO
     1:22:15 
    E
    5
    in vmes sem bil še na 15. LM, pa sem že po 28 km "izpolnil svoja pričakovanja na asfaltni podlagi" in se raje čez Rožnik vrnil na izhodiščno točko (tako se lepše sliši). 
    Na 17. me ni bilo in tudi na 18. ne bom tekel (niti gledal, niti navijal)...zato že sedaj 
    VSEM UDELEŽENCEM ŽELIM DOBER TEK, LAHKE NOGE, OPTIMALNE POGOJE, NEPREHITER ŠTART (največja napaka maratoncev) IN ZADOVOLJIV REZULTAT!!


    Izkoristil situacijo: v laibachu montiral še eno kuhno, predčasno zaključil in obiskal EXPO. Ne smem izgubiti stika s tekaškim svetom. 
    Sejem v sedanji obliki je bistveno boljši, na višjem nivoju, kot prej, ko se je dogajalo v šotoru. Obiskovalcev veliko. Predvsem me veseli, da sem povsem naključno naletel na veliko tekaških znancev. Lepo se je bilo spet srečati. Pa še kdaj na kakšnih drugih terenih!
    Pst...nisem se prijavil za nobeno od tekaških prireditev naslednje leto, čeprav so ponudbe mamljive (GM40 s svojo stojnico, MKM...)

    Dogajanje lahko spremljate na FB strani LM, kjer si lahko ogledate fotogalerijo EXPO...poleg ostalega pa tudi pokale za letošnji maraton!

    nedelja, 20. oktober 2013

    Po štirh mesecih spet na tekmi

    Prvenstvo občine Železniki v krosu
    se je odvijalo v petek, 18. oktobra na športnem parku Rovn v organizaciji Atletskega društva Železniki. Na tekmi so nastopale vse kategorije tekačev, preko naraščajnikov, cicibanov, U12, U 14 in U 16 do članskih in veteranskih kategorij:
    * teklo je okrog 180 osnovnošolcev! Lepo je videti tolikšno množico mladih na tekaških terenih! Seveda bi bilo to brez sodelovanja z osnovno šolo neizvedljivo, predvsem pa ne bi mogli računati na tako množično udeležbo;
    * v trendih nič novega: pri mlajših kategorijah veliko več dečkov kot deklic, od petega do osmega razreda se razmerje izenači, konec OŠ (9. razred, sploh pa potem SŠ) pa število enih in drugih upade;

    Nastopiti ali ne nastopiti?
    Sem bil odločen, da ne bom tekel. Potem sem ob odhodu od doma vendarle vrgel opremo v gepek in s tem podaljšal možnost odločanja. Medtem ko sem bil pri otroških tekih redar in navijač, sem razmišljal naprej in se odločil pravilno! Po tekmi me bo bolj jezilo, če ne bom tekel, kot pa če bom (takole brez treninga), ne glede na to, kakšen bo rezultat! In sem šel, prvič po štirih mesecih (zadnja tekma je bila tek na Ratitovec)...saj je samo 4 razgibane kilometre, intenzivno, na škrge, ampak to bom že pretekel.
    Sedaj sem vesel, da sem se tako odločil.
    Počasi začenjam, kaj pa drugega, do sladkih6 je manj kot tri tedne.

    Po krosu sva z Romano skufrala v Danje. V soboto sem potem šel eno trail varianto, s Sp. Danj v Zg. Danje in Zabrdo, pa potem po lovskih (ali kozjih) nemarkiranih stezah navzgor pod robe in od tam do koče, nazaj pa čez Altemaver in Kremant na Danjarsko planino. 

    :

    sreda, 16. oktober 2013

    Ko je bil tek še prioriteta...(kolaž)

    Kolaž  tekaške nostalgije.
    Bilo je zelo lepo, dolgotrajna tekaška zgodba, predvsem zadnja leta mi je z dogodki, srečanji, izmenjavami znanja in izkušenj...predvsem pa s številnimi novimi poznanstvi, obogatil Tekaški forum.


    torek, 15. oktober 2013

    Tek ali hoja?

    Tam nekje okrog 230. strani knjige "Ustvarjen za gibanje".( natančno 227.-poglavje 3.2.- Človek, hodec).
    Najprej neverjetna zgodba o bratih Kunst...enemu od njih, Davu, je v dobrih štirih letih uspelo peš priti okoli sveta (Počasi se daleč pride!).

    In naprej (povzetki):

              * Človek dnevno prehodi v povprečju okoli pet kilometrov.

              * "Hoja je najboljše človekovo zdravilo" je dejal že najslavnejši    grški antični zdravnik Hipokrat.  
    * Kenneth Cooper, utemeljitelj aerobne vadbe, je populariziral vsakodnevno telesno aktivnost in priporočal 10 000 korakov oziroma približno šest kilometrov hoje na dan.
    * Manj hodijo tisti, ki so tudi sicer telesno manj aktivni...
    * V svojem življenju tako človek prehodi pot, ki po dolžini ustreza petkratnemu obsegu zemlje...
    * Tipična razdalja, ob kateri začnemo razmišljati o prevoznih sredstvih, je 400 metrov...
    Stavimo lahko, da se brata Kunst ne bi podala okrog sveta, če bi pot morala preteči.
    * Zakaj ljudje ne tečemo po vsakodnevnih opravkih? Zakaj niso tekli, ko so se selili narodi? So mar generali, ko so premikali svoje vojske po tisoče kilometrov daleč, silili vojake k teku? So tekli romarji, preden so začeli z letali potovati na romanja v Meko, Pashupatinath ali Lourdes? ...
    * V večini sveta je tekač še vedno precej nenavadna pojava, kajti osnovni način človeškega premikanja je vendarle hoja. Ta je najmanj stresna za stopala, gležnja in kolena. 
    * ...poraba energije je pri hoji na enoto poti najmanjša!
              * Resda med mehiškimi indijanci plemena Tarahumara še nisem bil, sicer pa so ljudje povsod, kamor me je vodila pot, zgolj in samo hodili.
    ... toliko za pokušino, za več bo bolje investirati v knjigo...

    :

    sreda, 9. oktober 2013

    Je šport zdrav?

    Za vrhunski šport bi težko rekli, da je zdrav. Kaj pa veteranski športi? Ste tudi vi že na meji?
    Vprašanje je, koliko je ukvarjanje s športom na način, kot to izvajam jaz, sploh še zdravo in koristno. Imam sicer to srečo, da se mi uspe izogibati poškodbam, je pa mnogo mojih kolegov, ki so kar naprej poškodovani in so njihovi treningi in tekmovanja vedno na meji poškodbe. Nekih raziskav na tem področju ni in tudi nekih navodil in usmeritev, kaj je še zdravo in koristno, ni. Tudi za vrhunski šport v bistvu velja, da je prej škodljiv za zdravje in telo kot koristen. O tem se sicer malo govori, a vrhunski športniki so večinoma skoraj toliko časa kot na treningu kot na mizi raznih terapevtov.

    Tole je samo delček intevijuja z naslovom Na poti do cilja ni bližnjic, niti v športu niti v poslu.

    nedelja, 6. oktober 2013

    Tek nove generacije- okolica Škofje Loke- 6.10.2013

    Za tek nove generacije sploh ne bi vedel, če ne bi naključno opazil plakata, ki je vabil na tek na 10 in 21 km v okolici Škofje Loke, "1%asfalta, 49% poljskih poti, 50% gozdnih poti, 100% narava". 
    Ker trenutno ne tekmujem, tek pa je dokaj blizu (dobrih 20 km do starta), sem se vseeno odločil za ogled, navijanje in fotkanje. Zapeljal sem se na Godešič (gorskim tekačem znan po vsakoletni uvodni tekmi slovenskega pokala v gorskem teku) in se na traso proge "priklopil" na njenem najzahodnejšem delu. Tako sem prehodil/pretekel lep del trase v nasprotno smer, navijal in fotkal.
    Čeprav je tek blizu mene, sem jih od stoterice tekačev poznal samo 6! Tako kot včasih, ko sem šel na kakšno tekmo na drugi konec Slovenije. 
    Z več reklame bi prav gotovo lahko pritegnili več tekačev, nisem pa prepričan, če ni posredi tudi omejitev prijav. Že pred iztekom določenega datuma je na spletni strani namreč pisalo: predprijave zaključene!

    Čestitke vsem!
    O rezultatih seveda pojma nimam, ker sem krožil po Sorškem polju in nisem bil ob pravem času na pravem mestu...zmagovalec na 10 km (1 krog) je celo progo soliral in prispel daleč pred drugimi, nekdo mi je namignil, da naj bi bil to Tim Kovačič...to je pa tudi edino, kar vem. Po povratku na izhodišče se nisem odpeljal na lov za rezultati ter ogled razglasitve ampak sem odšel domov.
    Včasih je na kakšni tekmi lepo biti tudi gledalec, pa še dobro sem se zmigal.

    Aja, še fotogalerija!


    petek, 4. oktober 2013

    Tekaški jutri

    Dva pomena: ali gre dobesedno za jutri (kot jutrišnji dan) ali morda za "preneseni" jutri, kot npr. za tekaške plane v prihodnosti...
    Lahko pa oboje, torej:

    1)Jutri  se v "bližnji" okolici odvija nekaj izjemnih tekaških prireditev, prav vsaka je po svoje zanimiva in vabljiva.

    • tek na Šmarno goro z močno mednarodno udeležbo...na tem teku v vsem svojem tekaškem stažu še nisem sodeloval (pa tudi letos ne bom), Šmarno goro sicer poznam, večkrat sem tekel na "rekordu", debi bo pa še počakal...; 
    • druga izvedba fenomenalnega ultrašihta na Planini , 8 urnega pohodno tekaškega vzpenjanja iz Vrhnike na Planino in vračanja v dolino po sistemu "kdo bo večkrat"...pri tem je navsezadnje najbolj pomembno druženje podobno mislečih "čudakov" oziroma izjemno prijetno srečanje ultra trail tekaškega "podzemlja"...lani sem bil: odlično, nepozabno...nekaj, kar "rojeni tekač" resnično pogreša (vede ali nevede)...
    • zaključno dejanje Gorenjskega pokala v rekreativnih tekih, "krompirjev tek", Šenčurski izziv... ta je za razliko od ostalih dveh, kot prvo, popoldne in kot drugo, ravninski tek. Tudi na tem do sedaj še nisem tekel in bo (pri meni) zlahka počakal na boljše čase.
    Rad bi si katero od navedenih ogledal, pofotkal, navijal itd., vendar mi zaenkrat razporeditev jutrišnjih 24 ur še ni jasna, tako da...bomo videli.

    2)A bomo kaj začeli migat? Ne, ne bomo, ker že migamo!
    OK, a bomo kaj začel laufat? Ja, to je pa že drugo vprašanje!
    • Itak, da bom. Sem se našel nekje na listi prijavljenih na enem od top slovenskih tekov in sedaj imam dober mesec časa za tehnična opravila (piljenje, brušenje itd.), ampak najprej moram sploh začet spet laufat.Mislim, da bom ta prvi korak naredil enkrat v naslednjih dneh in zadevo bom seveda obesil na dogodku primerno velik zvon.
    • Bolj dolgoročno? Tudi lahko! Še bom tekal. 2014 bo spet nekaj posebnega in s to posebnostjo ima zaenkrat največ dela moja domišljija.Čas vendarle zelo hiti in počasi jo bo treba spraviti v realne okvirje, v končni fazi pa tudi v izvedljivi plan, ki naj bi bil vendarle neki presežnik dosedanjega.
    • Ideje??? Pade komu kaj pametnega...???
    See you soon!

    :

    nedelja, 29. september 2013

    Kaj sedaj?

    Eto, pojma nimam!
    Moja zadnji tekmi sta bili Naj naj mali maraton 20. aprila  in   Iški treking 21. aprila, potem pa kup dela doma in v službi, vrsta stresnih dogodkov z verjetnim močnim vplivom na nadaljne življenje (mislim predvsem  na spremembe, ki jih dogodki prinašajo s sabo) in navsezadnje moja odločitev, da moram nekaj ukrepati v zvezi s kroničnimi težavami s križem in sanacijo stare poškodbe...
    Sedaj je fizioterapija mimo, v tem času nisem tekel in, po pravici povedano, si komaj upam začeti, ker komaj verjamem, da bo kaj dosti bolje kot prej. Po eni strani razmišljam, kako naprej, po drugi strani sicer že malo pogledujem za tekmami (letos sem enkrat spet pomislil na sladkih6 ), a mislim, da si je vendarle bolje vzeti malo več pavze in potem "bolj zagvišno" naprej. Sezona je itak mimo...

    In tako zaenkrat ne vem prav nič, nič ni jasno, vse je...Magla


    Sedaj tudi bolj spoznavam, kaj mi je tek v resnici pomenil. Fizično sem čez glavo dovolj aktiven, da mi za "pokrivanje primankljaja" teči res ne bi bilo treba. Poleg tega, da sem v tekaškem svetu spoznal in se družil s čudovitimi ljudmi, zašel v marsikatere kraje, za katere sicer ne bi niti slišal, včasih preizkušal meje svoje zmogljivosti...lahko rečem (glede na svoje trenutno stanje), da mi je bil tek v veliko oporo pri samozavesti...

    Se vidimo!

    :

    nedelja, 22. september 2013

    Sanacija nediagnosticiranih poškodb


    Kako si naivneži predstavljamo zdravljenje poškodb?
    Ko neka bolečina traja dovolj dolgo in postane nadležna ali pa nas že obremenjuje pri normalnem funkcioniranju tako pri delu (služba in domača dela) kot tudi pri izvajanju prostočasovnih dejavnosti, kot je npr. v mojem primeru tek, bi bilo najbolj normalno, da se sprehodimo do svojega zdravnika, ki seveda ni specialist za vse, zato nas pošlje z napotnico k pravemu specialistu za določeno področje, ta najprej diagnosticira stanje in temu sledi ustrezno zdravljenje.

    Kako zdravljenje poteka v resnici?
    Tole sem napisal takoj po dopustu, mislim, da sem dolžan nadaljevanje o poteku...
    Torej, 9. septembra sem po mesecu zdravljenja (oz. lajšanja bolečin) z naklofenom pričel z fizioterapijo. Prvo vprašanje terapevtke je bilo, če gre za dokazano lumboishialgijo. Seveda ne, diagnoza ni bila nikoli postavljena...
    En teden sem hodil zjutraj ob 7. uri za tri ure (kvihtat) v službo, potem za dve uri na terapijo in potem spet v službo. Potem sem bil en teden brez terapije, "ker je, glede na to, da gre za kronično težavo s križem, s terapevtskega stališča vseeno, če za en teden prenehamo in nadaljujemo spet 23. septembra, tako bom lahko na terapijo šel zjutraj pred službo, kar v tem tednu ne bi bilo mogoče". In tako jutri spet nadaljujem s terapijo, v tem tednu pa sem delal povsem običajno v delavnici in na terenu, zvečer pa "nepremičnina". Trd, polomljen, kot bi bil pretepen...in konec tedna spet na naklofenu.

    nadaljevanje...

    ponedeljek, 16. september 2013

    Berem o rekreaciji

    Prejšni teden sta mi v roke prišli dve reviji: prva je posebna številka revije Fit Polet o teku, druga pa nosi naslov Naša lekarna,  oglašuje se kot "revija za zdrav življenski slog", dobi se jo brezplačno v lekarnah, ima pa (poleg oglaševanja farmacevtskih izdelkov) tudi nekaj zanimivih vsebin, ki mi zadostujejo, da nobene številke ne izpustim. Sedaj je aktualna že številka 75, letnik 08//september 2013.

    In kaj je v revijah tako zanimivo, da se mi zdi vredno omenjati?
    V obeh sem naletel na članka, ki v enem delu govorita o isti stvari...morda z drugimi besedami, a bistvo je isto...kaj je rekreacija in njen pravi namen... pa grem kar brez dolgovezenja na citate:

    Revija Naša lekarna, stran 28 v članku (oz. intevijuju) Srce nas ubija:
    >Redna rekreacija je zelo primerna za ohranjanje kondicije srca. A v zadnjih letih se zdi, da na tem področju kar malce pretiravamo, še posebej s trendovskimi visokointenzivnimi vadbami. So te primerne za ohranjanje kondicije srca? Kakšne so lahko posledice prenaporne vadbe za srce?<
    Rekreacija ni športni trening! Rekreacija mora biti poleg telesne vadbe tudi psihična sprostitev. Telesna vadba mora biti prilagojena telesnim zmogljivostim rekreativca....Prava je tista rekreacija, ko se ure telesne vadbe že vnaprej veselimo. Pri zapletenejših oblikah rekreacije je priporočljivo, da jo vodi strokovnjak, ki rekreativcu izdela prilagojen načrt vadbe in vadbo tudi spremlja. Tako se izognemo poškodbam in morebitnim neželenim učinkom na srce in žilje. Za pozitiven učinek pa naj bo rekreacija stalna, brez večjih prekinitev.
    Prav je, da bi se na rekreacijo navajalo že otroke, s tem se ustvarja nekakšna rekreacijska kultura. Pogosto pa se z intenzivno rekreacijo začno ukvarjati ljudje v četrtem ali petem desetletju življenja in želijo dosegati izjemne rezultate v dejavnostih, ki jih prej niso izvajali. S svojim zdravnikom se o vadbi ne posvetujejo, na strokovno vodstvo se požvižgajo. Poleg tega so morda še na kakšni ekstremni shujševalni dieti. Drug ekstrem so posamezniki, ki brez telesne pripravljenosti v prvem večjem snegu čistijo sneg z vso vnemo ali pa v poletni vročini na vso moč igrajo tenis. Ob tem si še predstavljajo, da so mnogo naredili za svoje zdravje. Takšna "rekreacija" se lahko konča tudi v bolnišnici na urgentnem oddelku.

                                          ********************************       

    Revija Fit Polet, stran 82. kolumna Pretreniran in izmučen:
     Medtem, ko je izzivanje meja zmogljivosti človeškega telesa v vrhunskem športu nekako samoumevno, za nas vse razumljivo, se mi to pri rekreativnih športnikih zdi še najmanj vprašljivo, vsekakor pa nesmiselno. Zakaj se mnogi podajajo v skrajen napor, zakaj se s štoparico v roki in z drugimi merilnimi instrumenti trudijo z nabiranjem kilometrov in krajšanjem časa? Najprej mi pride na misel, da bi se radi dokazovali, sebi in drugim, ker jim ni uspelo kot tekmovalcem....
    ...Vrhunski športnik bo šel do skrajnosti in to bo vzel v zakup, navsezadnje je to njegovo poslanstvo, ki je več kot delo za preživetje. Kaj pa rekreativec, ki gre do skrajnosti? Moje mnenje je, da je zgrešil namen.
    Ruski zdravnik Vladimir Frolov pravi, da raziskave kažejo, da bivši vrhunski športniki v povprečju hitreje ostarijo in so v starosti v slabšem zdravstvenem stanju kakor tisti, ki v mladosti niso trenirali.- vztrajne in skrajne telesne obremenitve slabo vplivajo na različna tkiva, splošnemu zdravju pa dolgoročno škodujejo tudi fiziološke reakcije na stres. ...Seveda ta ugotovitev ne nasprotuje temu, da se številni stresu uspešno upirajo s tekom. Tek je najbolj enostavna oblika rekreacije: primeren je za vsa obdobja življenja, je poceni in zanj ne potrebujemo strokovnega vodenja. Tek je kot zdravilo, ki zdravi tako dolgo, dokler ne pretiravamo z njim ter povzročimo več škode kakor koristi. Če samo po teku preveč utrujeni za vsakdanje delo in druge obveznosti, pomeni da smo porabili še energijo, namenjeno za obnovo organizma in normalno delo imunskega sistema. Pretrenirani rekreativci so veliko bolj občutljivi za prehlade, virusna in bakterijska obolenja.
    ...Prvi korak bomo naredili že s tem, da damo na tehtnico koristi in pasti vztrajne vadbe. Ta pa nikoli ni samo fizična: energija telesa, ki je ključna in odloča, kako uspešni bomo, je posledica uravnovešenosti čustev in duševnega zdravja, prizadevanje zanju pa je tudi nekakšna vadba...(Marjan Ogorevc, bioterapevt).


                                           ************************************

    četrtek, 12. september 2013

    Vrhunski dosežek

    "Slovenski tekači imajo že 17 let svoje poljudno strokovno glasilo – toda ali je res "priteklo" do vseh, ki bi ga radi brali? Vrhunski dosežek je v 17 letih izhajanja objavil okrog 1700 člankov mednarodno priznanih trenerjev in športnih znanstvenikov, zvečine o treniranju vzdržljivostnih tekov in vsem, kar je povezano z njimi: značilnih poškodbah, prehrani, načrtovanju in konkretni izvedbi treninga.
    Zanesljiv pripomoček za varno ukvarjanje z rekreativnim in vrhunskim športom." (citirano)

    Založnik in urednik revije je "bivši atlet, športni strokovnjak, prevajalec in zagovornik  narave" Janez Penca.
    Na revijo sem bil prva leta naročen in sem jo z veseljem prebiral, še danes včasih posežem po tistih številkah, sedaj pa imam v svoji zbirki tri njegove prevode knjig: Veliko idejo, Hipotezo o sreči in Značaj je vse... zanimivo, kot tekač pa nimam njegove knjige Treniraj trdo, zmaguj z lahkoto.

    Zadnje čase pa rad preberem bloge Janeza Pence, ki jih žal piše bolj poredko, a so vredni branja...zadnji je še precej svež in nosi naslov Urednik o teku.




    nedelja, 1. september 2013

    Kaj nam povedo številke?

    Gorenjski pokal v rekreativnih tekih
    Najprej je bila tema, v kateri sem se spraševal, zakaj udeležba na pokalnih tekih upada in hotel slišati tudi mnenja drugih tekačev. Nekaj odgovorov je bilo,  med drugim zanimivo, "na glavo postavljeno" Uroševo mnenje... vsi prispevki so dosegljivi na zgornji povezavi. Kakšnih svojih interpretacij ne nameravam delati, vse skupaj naj bi bilo bolj v razmislek in pomoč organizatorjem.

    Potem sem malce premetal številke in nastalo je tole (statistika za zadnjih 6 let):

    Upoštevana je samo udeležba na tekih za odrasle. 
    Tudi tukaj si (sedaj) ne bom dovolil nikakršnih komentarjev, to so zgolj številke, ki si jih lahko vsak razlaga po svoje, da ne rečem tako, kakor komu bolj usteza...
    Vendar pa, čeprav jaz raje ne komentiram, bi si od vas, bralcev, želel prav tega. Čim več mnenj, zlasti pa predlogov, kot odgovor na ta prispevek, prispevek na zgornjem linku ali pa kar na Tekaškem forumu!

    Toliko zaenkrat in vabljeni na zadnji tekmi letošnjega gorenjskega pokala v Sorico (14. septembra) in Šenčur (5. oktobra)!


    :

    četrtek, 29. avgust 2013

    Tekaški trendi

    Tek je v zadnjih letih postal moderen. Tekačev je vse več, tudi tekov je vedno več. S tekom je prav tako kot z modo: postal je tržna niša za trgovce, tekači pa v večini temu sledijo in nabavljajo tudi kup stvari, ki jih v resnici sploh ne rabijo. In tarnajo, kako je vse drago.
    Aha, sem že skrenil...hotel sem pisati o nečem drugem:

    Kaj se dogaja z regijskimi pokalnimi tekmovanji? 
    Za gorenjski pokal je očigledno, da je udeležba v upadanju. Zakaj je temu tako in kaj bi bilo potrebno storiti, da bi postal (spet) bolj zanimiv za tekače. Vem, da se organizatorji tekov trudijo po svojih močeh, a njihov trud ni poplačan in potem se lahko začnejo spraševati o smiselnosti.
    Tekači morda porečejo, da so predrage prijavnine, istočasno pa množično derejo na bistveno dražje prireditve. Po drugi strani pa ravno toliko sodelujem pri organizaciji, da vem, da taki teki ne prinašajo nobenega dobička (prej zgubo), tako kot je včasih slišati očitke.
    Nekdo bo rekel, da bi hodil na teke, če bi bilo več gorskih, spet drugi bi raje ravninske, a luksuz delitve pokala na gorskega in ravninskega si zaenkrat lahko privoščijo le primorci...pri ostalih je najbolje, da so teki različni in je za vsakogar nekaj.

    OK., ne bom več dolgovezil, res pa bi si želel čimveč mnenj in (konstruktivnih) idej, kako naprej...

    :

    nedelja, 25. avgust 2013

    9. tek na Dražgoško goro, 25.8.2013

    Tekel nisem, je pa tako blizu, da sem šel pogledat in navijat. Najprej na Rudno na štart, nato sem pustil avto pri brunarici v Dražgošah  in se v naselju pri cerkvi priključil na progo. Po progi sem šel do naselja Jelenšče (najviše ležeče dražgoške hiše pod Bičkovo skalo ), nato pa krožno do OŠ, kjer je bila razglasitev rezultatov in nazaj na izhodišče.
    Nekaj sem slikal, ampak tekačev res ne bom nikoli več, so prehitri in potem je sama megla, slike pa ničvredne. Tokrat jih ne bom niti sortiral in izločal, kar je- je...sicer so pa Dražgošani imeli svojega fotografa (kolikor vem) in bo imelo večjo uporabno vrednost... 55 slikc!
    Vreme je bilo pravo za tek, razgledov zaradi megle ni bilo, za tekača pa itak ni lepšega, kot da nedeljsko dopoldne preživi v družbi somišljenikov, čeprav sam ne teče. Včasih je pa fajn kakšno tekmo tudi samo gledat.



    Rezultati so tukaj

    :

    ponedeljek, 12. avgust 2013

    Na dopustu sem tudi tekel!

    mojem popoldanskem dopustniškem prispevku sem se veliko ukvarjal z obrobjem, nič pa o samem teku.

    Torej:
    * kljub bolečini sem stisnil zobe in tekel ob podpori naklofena in "raznih žavb", preostali del dneva sem itak bolj kot ne počival. Sicer pa, če bi zdravnik mislil, da moram samo počivati, bi me dal na bolniško...;
    * tek je postal moda, srečal sem veliko tekačev, v glavnem pa tečejo ob obali;
    * med drugim sem srečal kar nekaj znanih tekačev, z Janezom sva opravila tudi skupni jutranji tek, začenši ob 6:00.  Hvala za družbo!;
    * tekaških tras v okolici Barbarige je toliko, da bi jih lahko opisoval v posebni temi. Kot sem že napisal, večina se raje drži obale, meni so bolj všečne tiste po makadamskih cestah v zaledju (izbira je velika in eno tako sva izbrala tudi z Janezom), Pavle raje teče po asfaltu proti Fažani...
    * tekel sem ob različnih urah, izogibal se nisem niti vročini (popoldanski teki);
    * še kaj? Nič pametnega mi več na pade na misel, zato naj bo zaenkrat toliko!




    Dopust je mimo!

    Fajn je bilo. Letos smo spet enkrat imeli malce cenejšo družinsko varianto v tekaškem raju...no ja, jaz sem sicer  tekaško spet bolj tako-tako, pa ne gre za kakšno pretiravanje s kilometri ali intenzivnostjo teka, pač pa za še vedno nesanirano poškodbo z lanskega 7. septembra, katere sanacija se ni odvijala ravno po željah (če temu, kar sem počel sploh lahko rečem sanacija), potem pa je poškodba dobila svojo "nadgradnjo" še letošnjega 18. julija: usoden je bil en spotik, ki je v križu, kolku itd. naredil prave premike...Potem sem si rekel, da je vendarle čas, da nekaj ukrepam in sem se znašel pri dohtarju. "Vnetja se zdravijo z naklofenom", pri meni ni bilo nič drugače, a danes po 20 dneh stanje ni bistveno boljše. En teden sem še delal, sedaj sem bil na dopustu (privoščil sem si celo masažo), danes spet v službi. Dokler mirujem, je OK., ko pride do obremenitve (delo ali tek), boli. Sedaj (mislim da) se mi obeta fizioterapija.

    Pa ne bom samo jamral, to je neproduktivno...bo že kako oz. dajmo času čas! Morda o poteku napišem kaj več kasneje...

    Še nekaj slikc z dopusta.


    ponedeljek, 29. julij 2013

    Višje se v tej vročini lažje diha

    Seveda!
    Med 38°C, kolikor je kazalo v  petek v Ljubljani, ko smo montirali eno kuhinjo (na srečo je bilo v prostoru hladneje), in pohajkovanjem na svežem zraku po jelovških gozdovih pri prijetnih 24-ih stopinjah je vendarle velika razlika. Priložnosti nisva zamudila...Dvakrat sva bila na Ratitovcu, z jelovške strani je lepa pot, bolj v senci, včeraj pa sva se ustavila na Soriški planini...

    Je kaj novega?

    Ja, na Ratitovcu so naju presenetili alpski svizci...saj vem, da jih je v naših alpah veliko, a na Ratitovcu jih do sedaj še nisem videl. So pa kar plašni in se hitro umaknejo.









    Druga novost prihaja iz Soriške planine: sedežnica deluje tudi poleti! Seveda midva nisva izbrala te možnosti, proti vrhu sva jo ubrala po sankaški stezi...








    torek, 16. julij 2013

    Zjutranja klasika...

    Moji jutranji teki v službo in popoldanski iz službe so postali že klasika. Začel sem 26. junija in danes je bil to 13. tek. Vsak dan dvakrat po cca. 5 km.
    Jutranji so sveži, temperatura okrog 15°C, popoldanski sončni in vroči. Vsega se je treba navadit.
    Konec tedna sem naredil en lep in razgiban 15 km krog v naravi na področju Sorice in  Petrovega brda...

    Zaenkrat si še nisem izbral nobene tekme, so pa v planu...že malce pogrešam tekaško druščino...

    Se vidimo!

    četrtek, 27. junij 2013

    1...2...3...gremo!

    Zelo na kratko: namesto uvoda ena hitra, udarna na one,two, three, four (ne morem iz svoje kože).


    Gremo dalje: pred kratkim sem v dnevniku obetal, da se nemara okrog 6666 prispevka s TF selim nekam v tri krasne. Sedaj sem na 6666, pa s tem ne bo nič: tek je nepogrešljiv, TF pa mi je dal že zelo veliko (če se samo ozrem nazaj na zadnja tekaška leta, nova znanstva, nove izkušnje...preveč, da bi pisal...) in seveda ne grem nikamor. Namesto tega sem  letošnji projekt prenove stanovanja pripeljal skoraj do konca in ta teden ponovno pričel s tekom. Včeraj in danes je avto ostal doma, v službo sem tekel. Ne po cesti, me kdo še ubije, zadaj za Soro po kolovozih in stezah. Dokler je dolg dan in je zjutraj še svetlo, bo šlo...
    LP in se vidimo na kakšnem teku!


    *

    četrtek, 6. junij 2013

    Gorski maraton štirih občin 2013

    Dober teden do tekme, rok za prijave se izteče 7. junija!

    Letos bo tekma potekala na ponovno spremenjeni trasi, štart se seli v Podbrdo, s tem pridobi dodatne 4 km in tako postaja prvi pravi gorski maraton z dolžino 42 km.

    Vseskozi sem računal, da bom tudi tokrat zraven, a se je obrnilo tako, da nima smisla:

    1) brez treninga se na teku na Ratitovec morda še prešvercaš, čeprav ni lahka tekma, na gorskem maratonu pa nimaš šans...
    2) dokler ne zaključim svojih domačih projektov, ne tečem ob delovnih dneh! Enostavno ne gre...

    Saj bo počasi...te dni belimo...
     

    LP

    nedelja, 2. junij 2013

    18. tek na Ratitovec- 2. junij 2013

    1) Vreme je bilo na naši strani! 
    Zbudil sem se zjutraj ob 5. uri, takrat je še rahlo deževalo. Ob 6. uri sem se sprehodil čez Kres  in za Ratitovcem že ujel jasnino,  ki je obetala, da se bo vreme izboljšalo in morda celo zdržalo, čeprav je današnje dni tako spremenljivo, da nikoli ne veš. Imeli smo srečo!
    2) Danes ni bil dan za rekorde!
    Kosovelj je potegnil takoj na štartu in pustil konkurenco daleč za seboj: Aliča 3 min, Bregarja 5 min...
    Nočno deževje je vendarle naredilo svoje, proga je bila ponekod blatna in tako je bil Mitja  2 min 24 s za svojim rekordom, Mateja, ki je zmagala pri ženskah, pa 23 s za svojim rekordom proge. 
    Alples timing je "v koraku s časom" in tudi z rezultati  so bili hitri. 

    Čestitke vsem tekačem!

    3) Moj tek/hoja po pričakovanju! 
    Rekordne količine teka zadnje mesece so dobra popotnica za NErekordne rezultate na nastopih. Na celotni trasi sem sicer zadnjič nastopil leta 2008, potem sem 4 leta sodeloval v ekipnem teku na kratki progi s Prtovča na vrh, letos sem se pa ponovno odločil za celoto...realno sem si dal 10 min pribitka na prejšne rezultate in s časom 1:35:50 100% izpolnil plan.
    Hoje je bilo pri mojih gorskih tekih vedno veliko, takole brez treninga pa še več. Po oceni sem danes prehodil vsaj 70% proge. Samo, da klanec vidim, že hodim.
    Kljub vsemu sem zelo zadovoljen, čudežev pač ne gre pričakovati.


    .
     

    Ratitovec, Železniki, ob 6:00

    Tek na Ratitovec, 2. junij 2013
    Jutranji sprehod po trasi proge za otroške teke.




    Zdaj gre zares!