- Zgodilo se je in ker je čase meril laibach tajming, Rajko pa nima kakšne pogodbe s katerim od cajtngov, so rezultati hitri in dosegljivi že danes (vse je na Tekaškem forumu )...Romana je vse vedela, preden sem prišel domov!
- Če bi takrat, ko sem se bolj za štos, kot 120., prijavljal, vedel, kakšno bo danes vreme, se ziher ne bi...ampak potem bi mi bilo vseeno žal, ko bi se cel dan prekladal po stanovanju, buljil skozi okno in imel v mislih, kako enkratna prireditev mi uhaja;
- Sploh ni bilo težav: kratke tekaške hlače, majica s kratkimi rokavi in majica TF brez,...vodno hlajenje je dobro delo, pri postankih sem se (sproti, med tekom, po počutju) odločil za sistem 12 krogov, torej prvič na 12, potem 24 in 36, kasneje sem malo zgostil, na 42 in 47...popil vsega skupaj 0,75 cedevite in 2 deci kole + degustacije sladkih dobrot;
- Kriza nekje od malega maratona do 30 km, borba v glavi, čas se je vlekel, kilometri nikamor...takrat sem bil prav za v slačilnico. Po 30 km je prišlo do "klika", števec se je obračal kot za stavo, potem je do 36 šlo kot po maslu in pot do maratona je bila odprta. Še 5 krogov, šesti za potrditev...hmm..naslednji korak je kilometraža z mojega zadnjega Sladkega vrha...OK.,... gremo še par krogov, pa sem bil takoj na 47. In kaj je naslednji cilj. 50 km. 48 krogov je premalo, mora jih biti 49. Za enega se itak sploh ne splača več "zvleči nog". Ampak 49 je smešna številka (ja vem, toliko se mi je letos nabralo let), če bom enkrat tam, naj bo še eden za okroglo številko. 50 krogov in basta!!In tako je bilo!
- Kako se teče, ne pozabiš kar tako! Z leti sem si nabral veliko izkušenj, tako za kratke kot za dolge trase. Z dolgimi sem se začel ukvarjati relativno pozno in pri tem naredil veliko napak, predvsem s prehitrimi začetki, (izjemno) slabo pripravo (skoraj) brez treninga...Je bilo tokrat kaj drugače? Zaradi poškodb, pomanjkanja časa (in volje), delovne izčrpanosti, kratkega dne (noč) itd., zadnja dva meseca skoraj nisem tekel. Preverjeno: danes sem v slabih 5 urah pretekel skoraj 2x toliko kot prej v oktobru in novembru skupaj! Vse našteto sem vzel v zakup, prednost pa dal vztrajnosti pred hitrostjo: počasi se daleč pride. Rezultat sam po sebi ni navdušujoč, vendar so mi križ, kolki in stegenska mišica dali vedeti, da nadaljnega izkoriščanja ne nameravajo več prenašati...danes bi šlo, na dolgi rok pa ne. Že tako se preveč igramo, pogosto ravnamo neodgovorno...navsezadnje nismo samo za danes, tudi zahteve jutrišnjega in naslednjih dni ter let so pomembne. Seveda se tega ne zavedamo, dokler nas nekaj (karkoli že) ne postavi na realna tla.
- Odličnost! Organizacija, družba, prireditev...vse na izjemnem nivoju!
- Primerjave so samo moj problem in nikogar drugega...če potegnem črto, vedno znova ugotavljam, da je moj izkupiček na asfaltiranem 6- urnem sladkanju vsa leta bistveno slabši kot pa na aprilskem 8- urnem tekanju po peščenih poteh Tivolija.
- Slikal nisem nič: mimobežne tekače itaq ne slikam rad (zaradi hitrosti so nejasni), detajlov v naravi pa danes v deževnem vremenu nisem iskal...tako ali tako pa je bilo dovolj fotografov in kakšna obsežna galerija (bržkone na TF) nam ne uide.
Lep Pozdrav, vencelj
:
Ni komentarjev:
Objavite komentar