nedelja, 14. oktober 2018

Kar se da hitro (in varno) po klancu dol

 Tek je pomembna tržna niša. Proizvajalci in trgovci znajo to zelo dobro izkoristiti, med tekače jim uspe spraviti velike količine uporabne in potrebne tekaške opreme, poleg tega pa še večje količine pogojno uporabne, a povsem nepotrebne "tekaške opreme". A pustimo to...
 V medijih naletimo na številne članke o tehniki teka, treniranju teka...o načinih kako postati boljši, hitrejši tekač. Seveda, v glavnem o teku po ravnem, včasih tudi kaj o koristih teka v klanec, o teku navzdol pa le malokdaj. Poleg forumskih debat sem naletel še na tale članek, potem se skoraj konča.  Pa tudi ne mislim kaj dosti filozofirati o tem. Tisti, ki me poznate, veste, da sem bil vedno predvsem tekač, torej, ravninski tekač. Bil sem na številnih gorskih tekih, a v klanec mi ni nikoli šlo dobro. Pri disciplini gor-dol mi je prihod na najvišjo točko vedno pomenil odrešitev.
 Da se me pa hitro sprovocirati. Na ta račun sem se v zadnjih mesecih spet nekajkrat preizkušal v raznih "na škrge" variantah po okoliških hribih, predvsem s ciljem na Ratitovcu in čim hitrejšim povratkom na izhodišče. Pa tudi o tem ne bom, rečem lahko le to, da so me številke presenetile in razveselile.
 Sedaj pa vprašanje: je to varno? Divjanje čez skale in korenine, kolikor ti duša da? Verjetno ne, vendar pa: kaj je sploh varno. Kakšno življenje bi živeli, če bi se vseskozi skušali izogibati situacijam, ki bi lahko tako ali drugače predstavljale potencialno nevarnost, da se nam nekaj zgodi.
 To je bil danes predmet mojega razmišljanja, ko sva se z Romano vračala z Ratitovca. Ko sva dohitela majhno, res počasno (previdno?) skupinico in nekaj časa šla za njimi, mi je prišlo na misel, da bi bilo bolje divjati v dolino. Poglejmo psihologijo: ko si hiter, moraš biti popolnoma skoncentriran na teren, podlago, ovire, si v gibanju, v akciji in stalno pripravljen na reakcijo, hipno reševanje kriznih situacij...Ni dovolj reči si: "bodi zbran, skoncentriraj se". V tem primeru si skoncentriran na to, da moraš biti skoncentriran, nisi pa v resnici skoncentriran na traso in ovire oz. pasti, ki ti jih postavlja teren.
 Če pa si "previden", je glava drugje, ukvarja se z drugimi stvarmi in tako je pohodnik popolnoma nepripravljen hitro reagirati v trenutku, ko je to potrebno.

Ob trkanju na les, da morda nisem s tem zapisom izzval kako usodo
vas lepo pozdravljam, vencelj



Pa še nekaj dobrodejnega za ušesa:




ponedeljek, 08. oktober 2018

Nič bat, ne bom zarustal

 Oktober je, dobršen del leta je že mimo, pa nisem bil letos še na nobeni tekaški tekmi. To ne pomeni, da ne migam. Pravzaprav bi rekel, da nič manj kot prej, ko sem se še udeleževal tekmovanj in to mi potrjuje tudi pogled na moje zapiske. Držim se pač bolj svojega okolja, kar mi vzame bistveno manj časa in seveda tudi bistveno manj denarja, po drugi strani pa daje več svobode. Dobršen del le-te sem si pridobil že lansko leto s popolnim umikom iz organiziranega tekaškega udejstvovanja. To je ena plat te zgodbe...
 O drugi plati sem že pisal...zadevo zaenkrat dovolj dobro obvladujem in upam, da tako tudi ostane, previdnost pa ni odveč.
 In tretje: enkrat sem že pisal, da se bom selil iz TF na forum "Pod svojo streho". Projekt, ki sva se ga lotila spomladi, bo očitno prerasel v celoletni, sedaj je vendarle na vidiku skorajšnje dokončanje, ampak "dokler ne bo zaključeno, ne grem nikamor!". Pravzaprav pa to ni nič novega, tudi prej se mi, kadar sem bil v Danjah, ni dalo nikamor in sem izpuščal prijavljene in že plačane tekme...Na tistem drugem forumu sicer še nisem nič pisal, na Tekaškem pa tudi bolj malo. Kaj pa hočem, hvaliti se s svojimi potmi ali kaj?

 Še par naključno izbranih fotk iz zadnjega obdobja...














...in ena glasbena superca, Norah Jones izvaja Black hole sun:

Norah paid tribute to Chris Cornell at Detroit’s Fox Theatre with ‘Black Hole Sun.’



LP