nedelja, 25. oktober 2015

Moj maraton, epilog 2015

Tale prispevek je pravzaprav nadaljevanje prejšnjega izpred enega tedna, v katerem se mi je med drugim zapisalo tudi: "Ja, letos me v Ljubljani spet ne bo, na nobeni od razdalj. Sem se že "odtujil".

Ta teden se je dogajalo

V četrtek sem si na sejmu "Tečem"  priskrbel štartno številko za 21 km. 
Potem sem investiral še v nove cestne copate, doma sem namreč imel le še "kramparice" za tek v naravi, klancih in brezpotjih. Zelo hitro sem se odločil za mizuno wave ultima 7
Vse to pa še ne pomeni, da bom na (pol)maratonu dejansko nastopil. To pomeni samo to, da sem si odprl možnost za nastop, če bi me na dan tekme slučajno "prijelo".

Konec tedna
V petek po službi solo varianta Prtovč- Poden- Ratitovec- Razor. Prtovč. Na škrge. Zaradi maratona se ne bom odrekel nečemu, kar imam rad.
Vesel sem bil lepega vremena, zato v soboto nisem veliko razmišljal in sva šla v Danje. Itak sva v raju pod Ratitovcem manjkrat, kot bi si želela. Takrat mi je bilo že jasno, da me v Ljubljani ne bo. Če bi bilo malo slabše vreme in bi ostala v Železnikih, potem bi šel, ker bi bil maraton rešitev za koristno preživeto nedeljo, tako pa ne bom. 
V soboto popoldne sva šla spet na Ratitovec.

Maratonska nedelja 
Pri nas sonce, mir, tišina. V Ljubljani gneča, logistični problemi in megla.
Pa sem za nadomestek naredil krasno hribovsko turo v trajanju slabe tri ure. 
Trasa: Sp. Danje direkt v breg na Erblc- Dajnarska planina - Kremant- Altemaver- Ratitovec- Torka- Zabrdo- Zg. Danje- Sp. Danje
Mislim, da me je bolj osrečila kot nastop v Ljubljani. 


Spodnje Danje


Spodnje Danje

Sorica z Erblca

Takle je bil na maratonsko nedeljo pogled z Altemaverja proti koči na Ratitovcu z zamegljeno Ljubljansko kotlino v ozadju.








 
Pa se vidimo kdaj drugič kje drugje, LP, vencelj



nedelja, 18. oktober 2015

Moj maraton

Bliža se največja tekaška prireditev v Sloveniji, Ljubljanski maraton.
Tekači si običajno zelo dobro zapomnimo svojega prvega, jaz pa bom sedaj za spremembo na hitro obdelal le par svojih maratonov...(pustimo zdaj 21-ke, pa razdalje daljše od maratona, pa gorske variante, pa xy-urne teke...):

Moj najslabši
Prvi maraton v Crikvenici leta 2011. Klasična napaka: priključil sem se skupinici znancev, itak da smo tekli prehitro...finta je v tem, da to točno veš, se tega zavedaš, pa vendar ne popustiš in gre, dokler pač gre. Potem pa trpljenje, občasna hoja, vlečenje do cilja. Na progi sem se odločil, da je najbolj pomembno, da maraton končam in to mi je potem tudi uspelo, z daleč najslabšim maratonskim rezultatom, 3 ure 21 minut 42 s.

Maratonski odstop
Zgodilo se je v Ljubljani 2010. Na maratonski startni liniji sem se vedno postavil veliko bolj zadaj kot na polmaratonu. Zato, da me množica ne bi potegnila v prehiter tempo! 2007, 08, 09...vse OK. Prvo polovico z užitkom, sproščeno, spočito...tukaj se tekma šele začne. Uspešno v cilju, zadovoljen z rezultatom. 2010 je bilo drugače. Na startu v skupini tekaških kolegov. Moja prva misel: preveč spredaj! Pa dobro, naj bo. Prvih 21 km par minut prehitro. Enako kot v primeru iz Crikvenice: prehitri smo, ampak ne odnehamo. Potem sem kmalu v drugi polovici popustil, na 28 km pa odstopil, ker sem imel vsega dovolj in je bilo do cilja še zeeeelooo daleč. S Šišenske sem se preko Rožnika (ja, gozd, pešpoti, narava...) vrnil na startno-ciljni prostor.
Podobnost obeh je na dlani: obakrat so me "pokopali" prehitri začetki, dovolil sem, da me je skupina potegnila za sabo.
Naslednje leto sem šel na 21-ko (1:22:15)...

Moj zadnji
Tema dvema je sledil še nastop v Radencih 2012, pretekel sem ga v času 3 ure 6 minut, kar se mi zdi solidno za Radence. Od mojega zadnjega klasičnega maratona je torej minilo že 3 leta.

Septembra 2012 sem na atletskem mnogoboju pri startu na 100 m iz bloka fasal poškodbo (zadnjične in stegenska mišica), ki me je v nadaljevanju oddaljila s ceste v naravo in klance ter mi sčasoma odvzela tekmovalno hitrost.
Ja, letos me v Ljubljani spet ne bo, na nobeni od razdalj. Sem se že "odtujil".

Zakaj tole pišem: morda bodo opisane izkušnje komu v pomoč, da v nedeljo ne bo naredil največje napake, ki jo pri maratonski razdalji lahko narediš: prehiter tempo v prvem delu proge!

LP, vencelj