nedelja, 15. oktober 2017

Dražgoška tura



Regeneracijski pohod po včerajšnji daljši turi in istočasno kurjenje presežne prejete energije na pojedini po krstu vnuka



 Torej, popoldne sem jo pičil iz Železnikov v Kališe, pa na Površnico, v Dražgoše in v Jelenšče (najvišja točka), po poteh za vasjo do stare cerkve in skozi Rudno v dolino.
 Je blo tok fajn, da bi kar vlekel, če me ne bi preganjala tema.
 11 km, 890 kcal... klik za detajle.
Narava je še čudovito jesenska, čeprav počasi izgublja svoj čar...listje dobiva bolj enotno, rjavo barvo, kar ga še ostaja na drevju, ampak ne bo več dolgo.

 Slikce:














Less talk, more action!

se vidimo, LP, vencelj


sobota, 14. oktober 2017

Kar peš od doma na Blegoš

Tega ljudje običajno ne počnejo. V glavnem se za osvojitev nekega hriba zapeljejo do najbližje izhodiščne točke...
Danes pa sva se z Markom odločila za Blegoš z izhodiščem od doma, iz Železnikov.
Staro reklo "ko rano ustaje rano dan zajebe" ob dobri vremenski napovedi ni prišlo v poštev, startala sva torej ob 6. uri izpred pošte, sva si  pa na poti skozi Studensko grapo in pri vzponu na Golico še pomagala z lučkami.
Z Golice sva pot nadaljevala v kontra smeri Ultra pušeljca skozi Martinj vrh in do Črnega Kala, tam pa sva se odločila za direktni grebenski vzpon na vrh Blegoša. Spust mimo koče, nadaljevanje na Slugov grič, spust v Potok in do davškega mosta, nato pa v Sušo in za Soro nazaj v Železnike.
Slabih 5 ur bruto, dobrih 31 km, dobrih 35 tisoč korakov, 2400 kalorij, nekaj fotk, lepo in koristno preživeto dopoldne... neprecenljivo!
Map my run detajli!

Jutranja megla v dolini
V Martinj vrhu

Na bunkerju na stezi proti Črnemu kalu


Slugov grič
Zali log

Suša 

nedelja, 08. oktober 2017

Podobe jesenske narave

 Pošteno smo že zakoračili v jesen, narava se odeva v jesenske barve, listje odpada...

 Če mene vprašate, so vsi letni časi lepi: "zimska idila", spomladansko prebujanje narave in vroča poletja...pa vendar je morda še vedno najlepše v času, ko je narava vsa pisana v čudovitih jesenskih barvah, čeprav je dan vse krajši in bi lahko rekli celo, da je to čas "odmiranja". Ampak s tem se ni za obremenjevati... poglejmo raje lepšo stran!

 Danes sem se se šel v Danjah malce zmigat, naredil sem nekaj fotk, nabiral jurčke in prvič preizkusil aplikacijo map my run.

 Jesenske podobe









Letos je v gozdu neverjetno veliko rdečih mušnic. Večkrat sem že slišal, da tam, kjer rastejo mušnice, rastejo tudi jurčki. Zadnjič pa me je presenetil znanec z obratno izjavo, da "sedaj so pognale mušnice kar pomeni, da jurčkov ne bo več". Potem pa bodi pameten!? 
Jaz, po svojih izkušnjah, lahko pritrdim prvemu mnenju, že velikokrat (tudi danes) se je izkazalo za pravilno. Seveda je jurčkov bistveno manj kot mušnic, najbolj preprosta razlaga bi lahko bila, da jurčke pobirajo vsi, mušnic pač nihče.  














 Mapmyrun

 Zadnje čase sem uporabljal aplikacijo sports tracker, prejšnji teden pa sem namestil še map my run in ga danes prvič preizkusil...šlo je za "en nepomemben krogec" in sem si privoščil prvo testiranje oz. preverjanje delovanja. Številk ne glejte: v dveh urah komaj tri kilometre in pol, ampak...nabiranje kilometrov ni bil cilj današnje aktivnosti. 9323 korakov po klančku gor, po kalnčku dol...

 Izgleda pa takole!


  LP, vencelj



četrtek, 05. oktober 2017

Kje je medved?


 Današnja tura je zame pomenila majhno spremembo: eno so bili obmorski pohodi v dvoje, drugo je večurno gobarjenje po težko prehodnih terenih, kjer že "vsi normalni" odnehajo, povsem nekaj drugega pa so ture "na škrge" v kombinaciji gozdnih cest, vlak, poti, steza in brezpotja, tekaških ravninskih delov in strmih "vertikal" vzponov in, seveda, treba je tudi dol- miks je povsem enak, le v obratni smeri.
 Spremembo sem potreboval:
1) Že od slo trail 25-ke v Postojni nisem naredil ničesar "na škrge", ničesar bolj intenzivnega, ničesar, kar bi pognalo srce in poglobilo dihanje...;
2) Gob bo za letos dovolj. Vedno jih nabiram samo za lastne potrebe, nabirati jih je res lepo (itak se zmigaš, če kaj dobiš je pa to samo +), sedaj sem se pa odločil, da tudi če jih vidim, jih pustim. In sem šel kot furmanski konj, pa kljub temu videl kar nekaj gob...pobral pa nisem nobene!
3) V zadnjem času je bilo v našem koncu nekaj hrupa okrog medveda, menda so ga nekateri videli zelo blizu. Nekaterim to zadostuje, da v gozd ne gredo več. Imam željo srečati ga enkrat nekje v naravnem okolju, pa do sedaj te sreče še nisem imel, ne glede na to, koliko časa tam preživim. Kaže da, kdor ga išče, ga ne najde...
 Pa drugič.😆

 



 Še kakšna tekma letos? Morda pa res, ampak zaenkrat še nič konkretnega. To bom reševal sproti.

 In za konec...brez glasbe ne gre...ne pozabimo na odličen (ja, to lahko rečem že vnaprej) koncert Nicka Cave-a in njegovih The Bad Seeds v hali Tivoli 30. oktobra...menda že razprodano. Karte imam in se že veselim!😀








sreda, 04. oktober 2017

Tudi jeseni je lepo na morju

 Ali pa še lepše kot v sezoni. Če se samo spomnim na poletno turistično gnečo, pa na vročino, ko ne preostane drugega, kot da se nekako odvlečeš do vode, da se ohladiš, drugega pa itak ne moreš početi...še spati se ne da normalno.
 Je pa med sezono in izven nje veliko odvisno od sreče z vremenom in midva sva jo imela.
 Za najin kratki, petdnevni dopust v Strunjanu sva se odločila z razlogom: sama (le psa sva vzela s sabo), brez pompa in velike žurke, na svoj način, sva praznovala lep jubilej, 30. obletnico poroke.
 Kaj bova počela? Hodila! In takoj se porodi sto in ena varianta...Slovensko primorje je lahko zelo zanimivo za peš raziskovanje, ponuja veliko tistega, kar v sezoni niti ne pomisliš.
 Ampak vozila se ne bova, izhodišče bo "od doma"- "domov".
 Prvi dan krogi po okolici: Stjužastrunjanske solinekrižklif itd. Itak nama je po prihodu in nastanitvi ostalo le popoldne.
 Naslednji dan sva se odpravila po obali na obisk do znancev v Fiesi s povratkom čez Pacug (btw.: na tej lepi poti sva po dolgeeeem času naključno srečala starega znanca s Tekaškega foruma, Vlajka!), popoldne sva bila pa na plaži. Dovolj toplo, da sva lahko plavala!
 Strunjan- tunel- Portorož- Piran- Fiesa- Pacug-Strunjan je bila trasa tretjega dne, seveda lepo na izi, vzela nama je dobre tri ure in pol časa (s postanki), sva pa uživala, kar je najbolj pomembno. Namerilo nama je dobrih 14 km, popoldansko plavanje v morju pa je bila primerna ohladitev in pika na i.
 Potem se je vreme sicer skvarilo, pa to ni bila ovira za naslednji pohod...Zahod, gledano iz Strunjana, sva osvojila, logična odločitev je torej proti vzhodu: po dolini (del "porečanke- parenzane") skozi tunel, spust do Simonovega zaliva, vzpon na Belvedere, po markirani poti (del E6) do strunjanskega križa in nazaj na izhodišče...skupaj dobri dve uri, 11 km.
 Popoldne pa v terme Krka, v bazen. Znotraj je skoraj savna, voda na 32, zunanji bazen pa dobro ohladi, zlasti če moči tudi iz neba. Sem kar menjal...menda je menjava topla/hladna kopel zdrava. Danes že lahko rečem, da je verjetno res. Počutje odlično!

Sports tracker. Imel sem ga, nekaj časa. Potem sem program zabrisal...in ga sedaj ponovno namestil. Tako imam vsaj nekaj gradiva iz drugih dveh pohodov. Tehnikalije, sled, fotke...

Tole je prva! in eto, na tej povezavi še druga!


 Ste opazili, da tokrat nisem tekel nič?! Res je, skladno z namenom najinega dopusta...nobenega egoizma!
 No, če bi opisanim turam dodala še pasje sprehode, pa plažo in še kaj, sva dnevno delala po 15 do 20 km. In na koncu rečeva, da sva imela zelo lepo, enkratno in čudovito praznovanje!!

 Enih par za pokušino:







 Strunjanski kakiji so polni, ampak bodo zreli šele konec oktobra oz. začetek novembra. Sva si pa nabavila zalogo olivnega olja in, seveda, za pokušino refoška. Na zdravje!


 In za konec...ne morem mimo glasbe. Žal žalostna vest smrti Toma Petty-a. No, verjetno ga marsikdo ne pozna, za pokušino je na gornji povezavi nekaj najbolj znanih komadov.



LP

sobota, 23. september 2017

Slo trail 100- Postojna 2017

E, pa imam po dolgem času spet kaj pisati. Omembe vredno...:

Društvo slovenske steze- SLO TRAIL je že tretje leto zapored organiziralo trail tekaški dogodek s startom in ciljem v Postojni, tokrat na razdaljah 50 in 25 km.

Odločil sem se, da bo nastop na 25 kilometrski trasi pravo darilo samemu sebi za rojstni dan...in tako sem se zjutraj znašel v Postojni. Na progo (klik za detajle!) smo se podali ob 9. uri. Vreme je bilo skoraj idealno, prav tako temperature. Trasa meni všečna kombinacija tekaških delov po makadamskih gozdnih cestah, planinskih poti in gozdnega brezpotja, dva konkretna vzpona, spusti, pa tudi nekaj asfalta...nič od tega mi ni tuje.
V cilj sem prišel po dobrih dveh urah in štirideset minut kot četrti, v kategoriji nad 40 pa sem se razveselil prvega mesta.

Svojih fotk nimam, tale je izposojena iz FB strani SLO trail, tam jih je še več. Tule so rezultati 25-ke!
Dodajam še rezultate daljše, 50 kilometrske trase!

Štirje od najhitrejše peterice na 25 km, manjka prvouvrščeni Andi...srečal sem ga kak kilometer pred ciljem, ko je šel po progi nasproti svoji ženi.

Pa še nekaj fotk današnje najvišje točke, sv. Lovrenca  nekaj informacij na hribi.net.





To je bila šele moja šesta letošnja tekma...morda tudi zadnja?
Že tako sem prekršil svoje pred kratkim sprejeto načelo, da se na tekme z obvezno predprijavo ne prijavljam več. Ampak, tokrat sem vsaj šel...in lepo je bilo spet srečati in poklepetati s tekaškimi znanci.

LP, vencelj