ponedeljek, 12. januar 2026

Razdalje merim v miljah

 Pred dobrimi tremi leti sem dobil Garminovo pametno uro, vendar je potem dolgo nisem uporabljal pri svojih aktivnostih...no ja, nosil sem jo, za štetje korakov, ne pa za merjenje razdalj itd. Za ostalo sem uporabljal stravo na telefonu. Ko sem prvikrat pustil telefon doma in uporabljal uro, sem videl, da razdalje meri v miljah. Sam sem se odločil, da bo tako tudi ostalo. Saj je enostavno: 1 milja je 1609,344 metra, poenostavljen izračun npr.: 5 milj x 1,6 = dobrih 8 km. To je dolžina kopenske milje, morska in zračna sta dolgi 1852 m. Zabavna matematika, sproti pa zaposliš še možgane. Pri prenosu podatkov na stravo mi pa itaq avtomatsko preračuna v km. Kadar "grem na teren" s telefonom, ki razdalje meri v km, se mi pa sedaj toliko hitreje nabirajo. 

Tek na miljo 

 Pred leti, natančneje 24. septembra 1999 je bil v ljubljanskem BTC organiziran tek na miljo, udeležilo se ga je takrat veliko naših najboljših atletov (vključno z rekorderjem v maratonu Romanom Kejžarjem) in tudi kar nekaj rekreativcev, ker je bil tek odprtega tipa. Takrat sem razdaljo zmogel v času 5:01:92.


LP, vencelj

ponedeljek, 5. januar 2026

Ena kratka hitra statistika 2025

Pet let je minilo od moje zadnje objave, morda bom enkrat napisal še kaj o vmesnem dogajanju, tokrat pa samo kratka statistika zadnjega leta. Ne o tekmah, ker pač na nobeni nisem bil, a to ne pomeni, da nisem nič migal. Gre zgolj za podatke, ki so jih zabeležile naprave, torej:

 -Skupno število korakov 2025: 5 217 770
 -Povrečno korakov na dan 15000
 -Skupno kilometrov 4477
 -Mesečno povprečje korakov 434 814;
 -"Najslabši" mesec april 2025: 392 470 korakov
 -Rekordni mesec december 2025: 544 500 korakov, sledi junij: 534 380 korakov.

 Gre za veliko hoje po različnih terenih z veliko klancev, seveda pa tudi nekaj teka. V drugi polovici leta sem, na moje veselje in zadovoljstvo, bistveno dvignil intenzivnost svojih dejavnosti. Važno, da se miga!

 LP; vencelj

ponedeljek, 14. december 2020

V dolini megla

 Danes sem tekmoval...tekmoval z meglo in soncem...in v obeh tekmah zmagal.

Štartal sem po službi iz Železnikov (Češnjica) malo čez pol četrto, povsod megla. Ne da bi slutil, kako visoko je treba, da bi se povzpel nad meglo in to tudi ni bil moj prvotni namen, ampak vas Kališe je bila že veliko svetlejša. Pri zgornjih hišah se je odprlo: zgoraj jasnina, spodaj morje...precej nižje, kot sem pričakoval. 😀V tem trenutku sem pričel tekmo s soncem. Pri cerkvi Sv. Križa sem bil še pred zahodom. Čarobno!

 In spet sem enkrat naredil nekaj dobrega zase, pospešil korak in srce, globoko zadihal, se dobro prepotil. Srečal pa nisem žive duše.






ponedeljek, 8. junij 2020

Rumeni dirkač

  Ko sem konec februarja pisal tale članek, se niti pod razno še nisem zavedal/ nismo zavedali, kako se lahko v tako kratkem času vse postavi na glavo. Noro! Včeraj bi moral biti tek na Ratitovec, pa je, tako kot še številne druge prireditve, odpadel. V koledarček si označite 6. junij 2021.
 Koča na Ratitovcu je sicer stalno odprta od 30. maja do 2. oktobra, je pa tudi v izboru za naj planinsko kočo 2020 - glasujte!
 
 Prioritete se menjajo!

Letos sem bil na Ratitovcu šele dvakrat. Prvič sem se odločil za jutranjo varianto iz Spodnjih Danj preko planine Sp. Jirn in s povratkom čez Danjarsko planino. Malce daljša pot po bolj osamljenih poteh in z obilico živalskega sveta: najprej par gamsov z dvema mladičema, nato trop osmih do desetih gamsov, nato še štirje gamsi in- presenečenje, tri bele domače koze, ki so bržkone v skalah ostale od lani. Tudi domača koza je še vedno le koza, narava ji ostane...

 Medtem, ko sem v zadnjem prispevku objavljal fotke lepega okolja v Sp. Danjah, imava v hiši spet, že tretje leto zapored, gradbišče. Tokrat je na vrsti adaptacija celotnega pritličja in vrta za hišo. Menim, da to ne bo projekt le za letos...no ja, kolikor bo, pa bo, nadaljevanje pa drugo leto. Ta, sedaj že pravzaprav stalnica, ki se je človek navadi in jo prav kmalu začne pogrešati, človeka sili, da stalno brska in išče, česa se bo še lotil, kaj je še za narediti...ampak končni uspeh, končna zmaga je vedno sladka, prav tako kot tudi vsi manjši vmesni uspeh na poti proti končnemu cilju. Ta stalnica je torej po petindvajsetih letih na prednostni listi zelo učinkovito nadomestila tek. To ne pomeni, da ne migam, tudi sedaj še večkrat grem sam, s svojim tempom, da globlje zadiham, poženem srce...prav zanimalo me je, koliko časa bi sedaj, brez treninga, potreboval za pot od cerkve na Prtovču čez Razor do koče na Ratitovcu. Leta 2018 sem večkrat "probal", rezultat sem parkrat spravil pod 35 min, v glavnem pa okrog 36 (v klancih nikoli nisem bil prav dober), tokrat sem upal na rezultat pod 40, pa sem se ustavil na dobrih 36, zelo zadovoljen. Dol na Poden je šlo v 19 minutah. 

 Samo še slikca, od kje mi današnji naslov. moja današnja pridobitev, novi gorski dirkalnik hoka one one torrent , le da so moji, za razliko, rumene barve.


 


Ja, kozel ostane kozel...

LP

sobota, 29. februar 2020

Letos (2020) bomo na Ratitovec tekli že petindvajsetič!



 Ratitovec je zanimiva gora s tako značilno obliko, da je res vidna na daleč. Pravzaprav ne le gora, skoraj bi lahko rekel, da je pogorje. Kot skrajni rob planote Jelovica se razteza od Kosmatega vrha preko Gladkega vrha in Altemavra do Kremanta. Gladki je tisti s kočo, najvišji pa je Altemaver (1678 m). Za pristop so na voljo številne poti, najbolj množične, "božjepotne", so hkrati tiste, ki jih prav zaradi tega najbolj "ne maram", številni pristopi so opisani na hribi.net , prav tako pa obstaja še nekaj nemarkiranih kozjih steza, za poznavalce. Izbira je res pestra.



Hišna gora

 Vsaka vas ima svoj "hišni hrib/goro." Dovolj je nekam namestiti vpisno knjigo, kar se je v zadnjih letih zelo razpaslo, in že se razvije pravo tekmovanje, kdo bo večkrat. Za Železnike je tak vrh Hujska (višina 706 m pomeni cca 250 m višinske razlike in če greš malce naokrog, je zmerne hoje lahko za uro in 15 do uro in pol) in, btw., nekateri se morda še spomnite, da so Železniki leta 2004 gostile tekmo za slovenski pokal v gorskih tekih disciplina gor dol s krožno traso- tek na Hujsko.

 Kadar grem sam, si raje izberem katerega od drugih hribov v okolici: Kovaški vrh, Sv. Miklavž, Sv. Križ nad Kališami...vsi so dovolj blizu za peš od doma.

 Ampak...Hujska je "rezerva". Prava hišna gora Selške doline je Ratitovec. Številnim se je vsakodnevno vzpenjanje na isti vrh prelevilo v obveznost. Seveda tudi jaz rad grem, vendar mi bistveno več kot osvajanje vrha in vpisi v neko knjigo pomeni gibanje, miganje v naravi.
 Marsikdo ne misli tako. Včasih sem, takole za vikend, v soboto ali nedeljo, rad "skočil" od doma čez Hujsko in naprej do lovske koče na Prtovču. Kamor že grem, najraje izberem traso direkt od doma, brez prevoza. Ta vzpon mi je vzel približno še enkrat toliko časa kot vzpon s Prtovča na Ratitovec, pri mojem tempu približno uro in 10 minut in nekaj manj pri povratku. V koči sem večkrat naletel na "prijatelje Ratitovca" z zunaj parkiranimi vozili, ki so se pravkar vrnili z vrha. Zanimalo jih je, če sem bil slučajno na vrhu. Na mojo informacijo, kje sem hodil oz. od kje sem prišel, je bila običajna reakcija zamah z roko, češ "aja, a samo to..." Ja, sicer sem res hodil precej dlje, na vrhu pa nisem bil.

Pred 25 leti

  Ljubitelj narave in hribov, prijatelj Ratitovca in gorski tekač. Slednje sem postal leta 95 z udeležbo na petih gorskih tekih: Dobrča, Mohor, Kriška gora, Planina Javornik in Osolnik. To je bil začetek moje rekreativno-tekaške poti. Vedno, ko sem lazil po ratitovških poteh, me je spreletavala misel, kako lepe so in tudi, kako idealne so za organizacijo tekme. Na srečo sem v tistem času imel za sabo organizacijo in dobro ekipo, s katero je bila izvedba mogoča. Že naslednje leto, 14. septembra 1996 smo jo imeli, tekmo. Potek proge je bil takrat drugačen, Start smo postavili nad Sorico, na odcep ceste proti Zgornjim Danjam, Zabrdu in Torki. Trasa je tekače vodila skozi omenjene vasi, iz Torke pa naprej mimo spodnje postaje žičnice. Nato se je kmalu priključila na pešpot iz Prtovča, kjer poteka sedanja trasa, vzpon do cilja je bil torej enak sedanjemu. Imela je pa tekma en problem: start na nekem križišču brez bližine strehe, vode in štroma. Po štirih letih smo si spomagali s selitvijo v "moje" Spodnje Danje. Prvi del trase je bil spremenjen, po cca 1,5 km pa se je priključila na prejšnjo.



Spodnje Danje


 Kasneje, leta 2005 se je tek znašel v koledarju tekov za Slovenski pokal v gorskem teku in takrat se je start teka preselil v Železnike. Organizator, AD Železniki, se iz leta v leto trudi tek ohranjati zanimiv, zato tek vsako leto prinaša nekaj novosti. Letošnja največja je sprememba trase panoramskega teka s startom na Prtovču. Vsa leta do sedaj je potekal po zadnjem delu trase dolgega teka iz Železnikov, tokrat pa jo trasa ubere v drugo smer (več o progah) in čez planino Klom proti Ratitovcu. Lahko vam zagotovim, da je trasa čudovita, celo dobil sem idejo, da bi se je udeležil, čeprav že dve leti nisem bil na nobeni tekmi. V nasprotnem primeru je beseda v naslovu (bomo tekli) zavajajoča, pač boste ali bodo tekli.
 Organizator si je s to spremembo zavestno otežil svoje delo, trasa je povsem nova in terja dodatno označevanje, dodatne okrepčevalnice, dodatne prostovoljce in vse ostalo, kar spada zraven, ampak...zadovoljstvo tekačev je prvo!
 Spletna stran z vsemi informacijami

Torej, vabljeni  začetek junija v Železnike na jubilejni, 25. tek na Ratitovec!



Prtovč

Ratitovec z novo malo kočo

Planina Klom

Planina Klom

 In to je to...zaenkrat!

LP