sobota, 31. marec 2012

Trekerji osvajajo Lubnik

Trekerji pa so za hece
Kot prvo, kar je Ema ugotavljala že prejšni teden: kdo bi si za izhodišče na Lubnik izbral sv. Andreja? Seveda, trekerji!
In potem? Po najbližji v Loko pa na vrh? Ne ne, trekerji že ne. V Loko, pa malo na Stari grad pogledat, pa še navzgor čez travnike...in ko po brezpotju prideš na višini 783 m končno na markirano pot, ki vodi čez grebene na Lubnik, se kar naenkrat premisliš in jo užgeš navzdol, v Podlubnik. Nato nekaj časa ob Selški Sori, pa spet naskok na Lubnik, tam, kjer je najbolj strmo, naravnost v breg. Še gamsi se nam čudijo, dva z zabodenimi pogledi sta se pojavila spodaj, potem ko smo že šli mimo. Mi pa spet le na pol (ne bom rekel poti, ker je tam ni), sredi brega luknjice v kartonček pa nazaj dol, v sotesko, do Sore. Odkrivat stare markirane poti proti Zalubnikarju. Ja, Zalubnikar je spet gor. Pa ne dovolj. 9KT je že toliko visoko, da tukaj više ne gre...sedaj smo zadovoljni in...
...v tretje gre rado!
Če smo si prej že dvakrat premislili in odšli nazaj v dolino, je tokrat padel tudi Lubnik. KT pred vhodom, notri pa sem si dopolnil tekočinske zaloge ter srečal znano gorenjsko TF družino z Radolce (hvala za spodbudo!).
Tako, Lubnik je osvojen, sedaj pa do avta. Pa pri trekerjih ni tako enostavno, kot se sliši. Je treba na poti še nekaj točk obiskat. V Lubniški jami sem bil prvič, v Breznici smo šli mimo rekordnih kostanjev, pa čez Ostrni vrh do cerkve sv. Lovrenca, strmo navzdol v Zminec, za Poljansko Soro do vasi Bodovlje (misija nemogoče, če ne bi bilo tako suho in zato voda nizka), pa potem še hrib Dešna, da ne bi bilo slučajno preenostavno...no no- pa smo vendarle spet pri Ruparju.
Tule so karte za vse tri trase, da se ve, kje smo kolovratili.
Brez izgubljanja sem za pot potreboval 4 ure 44 min in prišel v cilj kot osmi med ultraši.
Čestitke organizatorjem za lepo tekmo in za domiselno speljane trase. Včasih pohajkujem tudi okrog Lubnika, a danes sem skoraj vseskozi odkrival neznano.
Čestitke vsem trekerjem za današnje podvige!
Rezultati 
Galerija





ponedeljek, 26. marec 2012

Tek trojk

Letos poteka že 56. Pohod ob žici in v okviru tega tudi teki trojk.
Tole je razpis .

Moja zgodovina na trojkah
Prvič sem tekel na trojkah leta 2000 na dolgi progi, nato pa dve leti na kratki progi. 2003 me ni bilo, 2004 pa spet na kratki. Sledila je pavza do 2009, takrat smo prvič sestavili TF ekipo: zajc, Zajec in jaz ter v isti sestavi tekli še 2010 in 2011.
Torej 8 nastopov, štirikrat na kratki in štirikrat na dolgi.



  Takole sem tek trojk doživljal lani , januarja pa sem v presek leta 2011 o trojkah zapisal tudi tole:
"V maju sta mi na daljši, 29 km razdalji na teku trojk že tretje leto zapored delala družbo zajc in Zajec...verjetno zadnjič, ker sem brez možnosti za optimalno pripravo postal prepočasen...hm, pravzaprav niti ne prepočasen, ampak premalo vzdržljiv za tako razdaljo pri željeni hitrosti za čas pod 2 uri. Lani smo šli dobri 2 uri 4 min. Bilo je super in fajn, a ni nobene potrebe, da bi bil cokla..."





Sedaj pa takole:
  • zajc gre takrat na pomembno tekmo v Avstrijo, želim mu veliko sreče, uspešne priprave in nastop! Tako od ekipe ostaneva zajec in jaz, ki pa se po lanskem matranju nastopa kar malo bojim.
  • moje priprave v drugi polovici februarja in cel marec so bile presenetljivo dobre in če bo tako naprej, se skoraj nimam kaj bati. Pa še celo nekaj tekmovalnosti se mi je povrnilo.
In tako zaenkrat še ne vem. Morda bi bilo najbolje, da preostala člana poiščeva še tretjega, po možnosti veterana A (62-72), ker "prehod iz ene starostne kategorije v drugo ni mogoč". Če je en tekač iz mlajše kategorije, je ekipa uvrščena v manj ugodno kategorijo, torej med članske ekipe...
Slikce so lanske.

Programi treningov

Nikoli nisem prebral knjige Treniraj trdo, zmaguj z lahkoto. Verjetno ne bi bilo slabo, če bi jo.
Je pa v reviji Vrhunski dosežek (september/oktober 2009) v članku Česa se lahko naučimo od Kenijcev? kratek povzetek tistega, kar najdemo v knjigi. Med drugim je navedenih nekaj sredstev treniranja kenijskih tekačev, navidezno enak treniranju tekačev "razvitega sveta", pa vendarle z nekaterimi bistvenimi razlikami, predvsem pa bolj preprost (in, kot kaže, kljub temu bolj učinkovit).
Dolge teke tečejo določen čas in ne določeno razdaljo. Tečejo po kolovozih in stezah, morda po makadamu, nikakor pa ne po asfaltu!
Pri izvajanju intervalov  so prožni, ravnajo se po počutju. Enote treninga lahko skrajšajo ali podaljšajo, poleg tega ne mislijo, da morajo preteči ravno toliko intervalov, kolikor so jih načrtovali.
Dnevov počitka ni nujno zapisati v načrt treniranja, dan ali dva počitka si privoščijo, "ko jim telo pove, da potrebuje premor".
Teki navkreber
Tempo teki
Hoja oziroma pohod, kot nadomestilo za lahkoten tek, s katerim mehčamo mišice (tudi večurno lahkotno pohajkovanje po gričih in dolinah).
Opombe dodajam samo tam, kjer so razlike najbolj očitne.

torek, 20. marec 2012

Dolžina koraka

Lani septembra smo na tekaškem forumu v eni temi  razpredali o hitrosti teka in o tem, kaj je pomembnejše: daljši korak z nižjo frekvenco ali krajši z višjo frekvenco teka.
Takrat sem sam opravil nekaj testov in o njih pisal na blogu (september 2011)...sedaj pa sem med brskanjem po revijah Vrhunski dosežek v številki september/oktober 2010 naletel na kratek članek, ki išče odgovor na vprašanje: Ali lahko s prilagajanjem dolžine koraka med tekom blažimo udarce nog ob tla in zmanjšamo nevarnost, da bi se poškodovali? in na osnovi študije ugotavlja, da bi bil odgovor lahko pritrdilen. Odkrili so namreč, "da je že 5% skrajšanje koraka (in povišanje frekvence teka za nadomestitev primanjkljaja) znatno izboljšalo blaženje udarcev stopal ob podlago in sunke v kolenu zmanjšalo za 20%. 10% skrajšanje koraka je prineslo znatno zmanjšanje udarcev v kolenih in kolkih, izboljšalo pa je tudi omilitev sunkov v gležnju."
"Raziskovalci omenjajo, da so njihove poprejšne raziskave pokazale, da je večina tekačev brez posebnih težav sposobnih 5-odstotnega skrajšanja koraka, ne da škodila svojemu načinu teka. Ta prilagoditev se lahko poplača z močno zmanjšanim tveganjem poškodb nog".
In sem spet pri računanju...pri lanskem testu sem krog 250 m tekel z dolžino koraka 1,73 m; pri dvojni razdalji (500 m) pa s počasnejšim tekom dolžino koraka 1,66 m...5% od 170 cm = 8,5 cm...
Dobr, sem že nehal...

sobota, 17. marec 2012

Tudi na Gorenjskem se ravnina najde!

Pa smo jo, letošnjo uvodno tekmo Gorenjskega pokala v rekreativnih tekih! Leto 2012 nam je v pokal prineslo novost, ravninski pomladni tek na Jesenicah.
Poročila na tekaškem forumu.
Poročilo organizatorja skupaj z rezultati.

Vesel sem, da sem se teka udeležil, predvsem pa zadovoljen s svojim nastopom!
Res, da je bila proga menda za kakih 200 m krajša kot 10 km, res pa je tudi to, da je bila proti Hrušici v rahlem vzponu, "odrešilnost" spusta na povratku pa je takoj po obratu skazil nasprotni veter...dovolj, da mi je moj dosežek (37:55) čisto všeč.

sobota, 10. marec 2012

4. FORMAraton 2012

8-urni dobrodelni tek v Tivoliju, na slaba 2 km dolgi krožni progi, je bil prvič izveden leta 2009, za letos je napovedana (zaenkrat na FB, razpisa še nisem videl) 4. izvedba: zgodilo se bo 21. aprila s pričetkom ob 9 uri.

Moja statistika
Nastopil sem na vseh treh FORMAratonih, prvo leto sem prispeval  dobrih 76 km, naslednje leto 85 km in lani  88 km. Skupaj 249 km.

So trije dovolj? 
Zadnje čase nisem prav zelo "ultraško nastrojen", imam pa še nekaj časa za odločitev. A stalnega ponavljanja iste stvari se sčasoma naveličam...Morda pa le...
In seveda, spet se prekriva z mojimi plani. Nečemu se bom moral odreči.

četrtek, 8. marec 2012

Četrtkova rekreativno tekaška druženja AD Železniki

Lani se je začelo. Enkrat tedensko, vsak četrtek, na atletski stezi v Železnikih. Skupina tekaških navdušencev, od začetnikov, ki so se odločili nekaj storiti zase do prekaljenih tekačev, ki se udeležujejo tekmovanj in jim je cilj izboljšanje svojih dosežkov. V tem je prednost steze. Kot prvo: taka skupina nima kaj iskati na cesti, možnosti za tek izven nje pa so v taki dolini zelo omejene in kot drugo: na stezi smo ves čas skupaj, lahko delujemo kot skupina, vadbo pa je zelo enostavno prilagoditi zmožnostim posameznika.
Pozimi je sledila pavza, v četrtek pa se je ponovno začelo in danes sem bil tam tudi jaz.

Zakaj se rad udeležujem skupnih tekov?
Razlogov je več:
  1. Družba. Lažje je teči, če nas je več. Med počasnejšimi teki malce poklepetamo, si izmenjujemo izkušnje ter se dogovarjamo o planih za naprej...
  2. Sam se zelo težko odločim za vadbo intervalov. Na teh tekih tečemo intervale različnih dolžin, če je skupaj nekaj enakovrednih tekačev, pa eden drugega "vlečemo" in je izvedba kvalitetnejša oz. bolj učinkovita.
  3. Kadar tečem sam, nikoli ne opravim ogrevanja, nikoli ne izvajam razteznih vaj, tekaške abecede, izteka in ostalih nujnosti,  čeprav dobro vem, da bi mi koristile. Enostavno obujem copate in stečem. Na skupnih tekih si vzamemo 10-15 min časa za ogrevanje, izvajamo vaje, glavni del treninga in na koncu raztezne vaje... 
Kaj smo delali danes?
Ogrevanju in vajam  so sledili intervalni teki 250 m hitro, 250 m počasi...8 ponovitev.
Ravnina, hitrost, tega mi sedaj manjka.

torek, 6. marec 2012

Več teka

Več zadovoljstva
Situacija v službi je zaenkrat bolj umirjena in mi omogoča več prostega časa zase, za tek in za to, da tudi doma kaj naredim. Moram priznati, da ima "odsotnost brezglavega bezljanja" zelo ugoden vpliv tudi na moje razpoloženje.

Več teka
Druga polovica februarja je bila dobra. Začetek marca prav tako. Migam krepko nad svojim povprečjem.  Kako in kje tečem?  Zaenkrat sem v glavnem v klancih, tistih pravih, da jih veliko prehodim. Iz dneva v dan mislim, da bi moral še malo na cesto ali na stezo, na "pravi tek", pa se mi upira asfalt, promet in popoldanska senca v dolini. Pa obujem cabrakan in grem v hrib. Tam še ujamem sonce. 40 min, 1 uro, uro in 20 min, kakor kdaj. "Pravi teki" zadnjih 20 dni: PST 17. februar, "Tečem, da pomagam" 25. februar na Bledu, 5 km na stezi 28. februar in tek po cesti v Dražgoše in nazaj (cestni klanec), skupaj cca 10 km.


Motivacija?
To, da imam trenutno na razpolago malce več časa, še ni zadosten razlog za več teka, navsezadnje bi lahko počel tudi karkoli drugega. Rad imam tek, rad vzdržujem kondicijo (navsezadnje jo rabim tudi pri svojem delu)...in bližajo se tekme. Čeprav zadnja leta vse manj tekmujem, tekmovanj nimam (še) namena opustiti. Prva je zelo blizu. In izziv. Pred časom bi ga zavrnil, verjetno sploh ne bi šel na tekmo. Sedaj je drugače. Sicer nimam realnih možnosti, preseneča pa mene samega, da deluje motivacijsko!

Nisem še rekel zadnje besede, na tekme, ki niso vsaj približno primerne količini mojega treninga, pa res ne mislim več hoditi.

nedelja, 4. marec 2012

Trije slovenski strelci s kvoto za OI; strelski dvoboj SLO: CRO

Naši olimpijci

Po zaključku olimpijskega kvalifikacijskega ciklusa, ki se je začel s SP v Münchnu 2010 in končal pred nekaj dnevi z EP z zračnim orožjem Vierumäki 2012, so t.i. olimpijsko kvoto uspeli doseči 3 slovenski strelci. Rajmond Debevec in Boštjan Maček na EP v Beogradu 2011 in Živa Dvoršak na Finskem 2012. Ta dosežek predstavlja rekordno, številčno, izenačitev izpred 12 let, ko so na POI v Sydneyu leta 2000 nastopili Rajmond Debevec, Natalija Prednik in Andraž Lipolt, igre pa so nam ostale v trajnem spominu po prvi slovenski zlati medalji našega najboljšega strelca, ki bo v Londonu nastopil že na svojih 8 zaporednih igrah, dosežek s katerim se lahko ponaša le peščica športnikov na svetu. Olimpijsko kvoto si je trenutno priborilo 68 držav, nekaj kvot bo podeljenih še po sistemu Wild Card, v Londonu pa bo nastopalo skupno 390 strelcev.
Iskrene čestitke vsem bodočim olimpijcem!



38. strelski dvoboj reprezentanc Slovenije in Hrvaške, sobota 3.3.2012, centralno strelišče Ljubljana.

Tradicionalni vsakoletni dvoboj  je potekal v osmih kategorijah: mladinke, članice, mladinci in člani z zračno puško in z zračno pištolo. Končni rezultat 5:3 v korist hrvaške reprezentance.
Rezultati!