Mali maraton. 21 098 m. Zadnja leta sem na tej razdalji tekel zelo redko, lani enkrat, leto prej sploh ne...Sedaj sem se na polovičko skoraj specializiral. V nedeljo (18. 9. 2011) uspešen nastop na Tegernseelauf-u , štirinajst dni prej domžalski polmaraton na BAVI . Oba v tempu pod 4 min/km.
In sedaj sem se prijavil na 16. ljubljanski maraton . Dolgo sem se odločal, po obeh septemberskih polovičkah sem se odločil, da grem na LM, a le en krog. Letos sem več delal na hitrosti in je ta razdalja bolj primerna (resnici na ljubo bi bila glede na mojo kilometražo tudi zadnja tri leta bolj primerna kot pa maraton)...
torek, 20. september 2011
ponedeljek, 19. september 2011
Tegernseelauf 2011- tekaški izlet
Tekaški izlet AD Železniki, 17.9 in 18.9. 2011
Letos smo si za svoj "zaključni" izlet izbrali Tegernseelauf (D), tek okrog jezera, na katerem smo imeli možnost izbire med 10 km progo in celotnim, 21,1 km dolgim krogom.
1.dan smo se zapeljali do Chiemsee-ja in si ogledali grad bavarskega kralja Ludvika 2. na otoku Herreninsel Veličastno...sicer pa brez komentarja...No ja, vodenje v slovenskem jeziku pa moram omeniti.
Naš naslednji cilj je bilo jezero Tegernsee, kratek ogled proge in okolja ter prevzem štartnih številk v bližini glavnega prizorišča v mestu Gmund, kjer sta bila štart in cilj teka.
Nastanitev v 8 km oddaljenem Hausham-u, iztek, večerja, ponočevanje...se hecam: dan je bil naporen, naslednji nič manj, prav kmalu smo se spravili spat.
2. dan smo se kmalu po zajtrku odpeljali v Gmund. Po vroči sončni soboti je zvečer začelo deževati, zjutraj se je nekaj očitno pokvarilo in je vodno hlajenje delovalo izmenično, nekaj časa ja, pa spet ne...tam nekje med enajsto in 11.30, približno na polovici halbmarathona pa so remontarji zadevo učinkovito popravili in potem ni več nehalo nalivati.
Čipi so bili nalepljeni na številkah, zato so bile te trde in težke, sprva me je kar malo motilo, a kasneje sem imel dovolj opraviti s samim tekom in je šlo v pozabo. Drug problem so stojala, ki jih postavijo na štartni črti namesto preproge, da zaznavajo čipe. Ta stojala (vidijo se na temle filmčku z lanskega leta) še bolj zavirajo nemoten štart in so lahko razlike neto/bruto še večje...v rezultatih so na srečo neto časi. Pri meni je bilo razlike pol minute.
Tek
Od celotne "odprave" nas je teklo šest: dve tekačici in trije tekači na 10 km, jaz pa na 21,1 km.
Slovenci smo lahko tudi v Nemčiji konkurenčni, med 747 tekači na krajši, 10 km progi je bil Brane absolutno 12., v kategoriji je zasedel 2. mesto; Iztok 29./ 5.; Srečko 37./7.; Irena absolutno 70., med ženskami 8. in v kategoriji na 3. mestu, izkazala pa se je tudi Marina, na svojem prvem "resnem" nastopu je z rezultatom 53:50 zasedla 255. mesto med vsemi, 67. med ženskami in 18. v kategoriji. Bravo in čestitke vsem!
Na mali maraton se je podalo 2305 tekačev (po rezultatih), na progi z nekaj problematičnih vzponov v zadnjem delu proge, ne strmih, a dolgih, sem bil potem zelo vesel rezultata 1:23:41, kar je bilo dovolj za 20. mesto absolutno in 8. mesto v kategoriji.
Rezultati in nekaj mojih fotk prvega in drugega dne...še najmanj je tekaških. Tekaške so pa na ogled tule. (vneseš štartno številko, naše so bile od 1279-1284).
In če kdo še ne ve: zeleno so linki...
Letos smo si za svoj "zaključni" izlet izbrali Tegernseelauf (D), tek okrog jezera, na katerem smo imeli možnost izbire med 10 km progo in celotnim, 21,1 km dolgim krogom.
1.dan smo se zapeljali do Chiemsee-ja in si ogledali grad bavarskega kralja Ludvika 2. na otoku Herreninsel Veličastno...sicer pa brez komentarja...No ja, vodenje v slovenskem jeziku pa moram omeniti.
Naš naslednji cilj je bilo jezero Tegernsee, kratek ogled proge in okolja ter prevzem štartnih številk v bližini glavnega prizorišča v mestu Gmund, kjer sta bila štart in cilj teka.
Nastanitev v 8 km oddaljenem Hausham-u, iztek, večerja, ponočevanje...se hecam: dan je bil naporen, naslednji nič manj, prav kmalu smo se spravili spat.
2. dan smo se kmalu po zajtrku odpeljali v Gmund. Po vroči sončni soboti je zvečer začelo deževati, zjutraj se je nekaj očitno pokvarilo in je vodno hlajenje delovalo izmenično, nekaj časa ja, pa spet ne...tam nekje med enajsto in 11.30, približno na polovici halbmarathona pa so remontarji zadevo učinkovito popravili in potem ni več nehalo nalivati.
Čipi so bili nalepljeni na številkah, zato so bile te trde in težke, sprva me je kar malo motilo, a kasneje sem imel dovolj opraviti s samim tekom in je šlo v pozabo. Drug problem so stojala, ki jih postavijo na štartni črti namesto preproge, da zaznavajo čipe. Ta stojala (vidijo se na temle filmčku z lanskega leta) še bolj zavirajo nemoten štart in so lahko razlike neto/bruto še večje...v rezultatih so na srečo neto časi. Pri meni je bilo razlike pol minute.
Tek
Od celotne "odprave" nas je teklo šest: dve tekačici in trije tekači na 10 km, jaz pa na 21,1 km.
Slovenci smo lahko tudi v Nemčiji konkurenčni, med 747 tekači na krajši, 10 km progi je bil Brane absolutno 12., v kategoriji je zasedel 2. mesto; Iztok 29./ 5.; Srečko 37./7.; Irena absolutno 70., med ženskami 8. in v kategoriji na 3. mestu, izkazala pa se je tudi Marina, na svojem prvem "resnem" nastopu je z rezultatom 53:50 zasedla 255. mesto med vsemi, 67. med ženskami in 18. v kategoriji. Bravo in čestitke vsem!
Na mali maraton se je podalo 2305 tekačev (po rezultatih), na progi z nekaj problematičnih vzponov v zadnjem delu proge, ne strmih, a dolgih, sem bil potem zelo vesel rezultata 1:23:41, kar je bilo dovolj za 20. mesto absolutno in 8. mesto v kategoriji.
Rezultati in nekaj mojih fotk prvega in drugega dne...še najmanj je tekaških. Tekaške so pa na ogled tule. (vneseš štartno številko, naše so bile od 1279-1284).
In če kdo še ne ve: zeleno so linki...
nedelja, 11. september 2011
Odmik od ultre
Okoliščine:
Nekaj let nazaj sem podlegel modnim smernicam ukvarjanja z ultrateki. Ni mi žal, ponosen sem, da poznam večino slovenske ultra smetane; ponosen sem, da sem tudi sam pretekel nekaj solidnih kilometraž (a brez pretiravanja). Vsaka čast ultrašem, a vsak človek (tekač) ima svojo pot, ki jo je treba spoštovati!
Trenutno ne najdem odgovorov, zakaj bi moral preteči 100-ko? Zakaj bi moral opraviti 3x ponovitev GM4o? Zakaj bi ponoči "lutal" po koroških vršacih ali kjerkoli drugje na kakšnih 24- urnih preizkušnjah?
Trenutno sem v nekem čisto drugem "fazonu", temu se prilagajam, na ultra terenih se pa vidimo kasneje, ko mi bodo spet v veselje.
Načela omejujejo človeka!
- Pisal sem že o drugačnem pogledu na knjigo Deana Karnazesa Ultramaratonec. Sprememba mi je dala kar nekaj pozitivnega: motivacijo za več treninga (pogostost teka), malce borbenega duha...o čemer sem na blogu pisal že julija... Stranski produkt tega pa je bil tudi ta, da sem dobil potrditev, da ultramaratonec ne more biti vsak. Jaz nisem! Nisem pripravljen plačevati "ogromen fizični in čustveni davek", nisem pripravljen "vsakodnevno vstajati pred zoro in nabirati kilometre" in " v srcu mi ne gori močan ogenj, torej nima smisla poskušati!". (v navednicah so prilagojeni citati iz Ultramaratonca). Vse je vezano tudi na službo in vse ostale stvari, ki jih počnem oz. bi jih rad počel v življenju. Ni časa...predvsem služba ga vzame veliko, mi onemogoča planiranje prostega časa, pa še fizično naporna je.
- Ultramaraton Celje- Logarska se je umaknil balkanskim atletskim veteranskim igram v Domžalah. Pa mi ni bilo težko. Logarska lahko počaka. Povečanje števila treningov, krajšanje razdalj in povečanje intenzivnosti so mi zlahka dvignili hitrost na nivo, s katerim sem bil po Domžalskih nastopih zadovoljen. Sedaj sem prešel v obdobje, ko mi je hitrost pomembnejša od razdalje. Letos nisem ponovil "kroga okrog Selške doline". Prekinil dvoletno tradicijo. Pa kaj? Nisem naredil Velike Krpanove poti. Pa kaj? Nikoli še nisem pretekel 100 km v enem kosu. Pa kaj? Ni pomembno. Vse lahko počaka! Spomladi sem bil na Formaratonu (88 km), bil na dveh trekingih- ultra, bil junija na GM4o...in sedaj je spet čas za kaj drugega...
Nekaj let nazaj sem podlegel modnim smernicam ukvarjanja z ultrateki. Ni mi žal, ponosen sem, da poznam večino slovenske ultra smetane; ponosen sem, da sem tudi sam pretekel nekaj solidnih kilometraž (a brez pretiravanja). Vsaka čast ultrašem, a vsak človek (tekač) ima svojo pot, ki jo je treba spoštovati!
Trenutno ne najdem odgovorov, zakaj bi moral preteči 100-ko? Zakaj bi moral opraviti 3x ponovitev GM4o? Zakaj bi ponoči "lutal" po koroških vršacih ali kjerkoli drugje na kakšnih 24- urnih preizkušnjah?
Trenutno sem v nekem čisto drugem "fazonu", temu se prilagajam, na ultra terenih se pa vidimo kasneje, ko mi bodo spet v veselje.
Načela omejujejo človeka!
sobota, 10. september 2011
Frekvenca/dolžina korakov pri teku- 2. test
Po včerajšnem "malem testu" , štetju korakov na minuto, sem danes opravil še enega na stezi.
Sedaj sem dal več poudarka dolžini koraka.
Tekel sem kroge na 250- metrski stezi. Pri počasnejšem tempu sem v več ponovitvah to razdaljo premeril s povprečjem okrog 170 korakov. Potem sem tempo dvignil in en krog pretekel v času 43:33 s 144 koraki, kar pomeni dolžina koraka 1,73 m. Po krogu pavze sem tekel 2 kroga z malce počasnejšim tempom (47 s na krog), torej 500 m s časom 1:34. Korak se je po izračunu skrajšal za dobrih 7 cm, naredil sem jih 150 na krog (skupaj 300 korakov/500m). Podoben tempo sem imel zadnjič na 1500 m v Domžalah: 4:45 je tempo 3:10 na km, 1:34 x 2 = 3:08/km.
Za konec sem ponovil še včerajšno vajo: odštevalec na 1 minuto, potem pa štetje korakov/ minuto. V precej hitrem tempu (oval) je bilo število korakov enako včerajšnemu na cesti (pločnik)...
Sedaj sem dal več poudarka dolžini koraka.
Tekel sem kroge na 250- metrski stezi. Pri počasnejšem tempu sem v več ponovitvah to razdaljo premeril s povprečjem okrog 170 korakov. Potem sem tempo dvignil in en krog pretekel v času 43:33 s 144 koraki, kar pomeni dolžina koraka 1,73 m. Po krogu pavze sem tekel 2 kroga z malce počasnejšim tempom (47 s na krog), torej 500 m s časom 1:34. Korak se je po izračunu skrajšal za dobrih 7 cm, naredil sem jih 150 na krog (skupaj 300 korakov/500m). Podoben tempo sem imel zadnjič na 1500 m v Domžalah: 4:45 je tempo 3:10 na km, 1:34 x 2 = 3:08/km.
Za konec sem ponovil še včerajšno vajo: odštevalec na 1 minuto, potem pa štetje korakov/ minuto. V precej hitrem tempu (oval) je bilo število korakov enako včerajšnemu na cesti (pločnik)...
petek, 9. september 2011
Frekvenca korakov- 1. test
Par dni nazaj sem na Tekaškem forumu v odgovoru Scooby-u obljubil, da bom naslednjič pri teku štel korake. Zares...za hec...
Frekvenca korakov igra zelo pomembno vlogo pri hitrost teka, zato se mi je to področje zazdelo zanimivo za raziskovanje. Tukaj bom pisal samo o mojem današnjem malem testu in ugotovitvah, ki sem jih povzel potem. Možno je, da so popolnoma napačne...
Današnji korak je potekal takole: najprej sem pretekel cca 6 km dokaj hitro, sprva počasi, potem sem tempo stopnjeval, se na 3. km ustavil, naredil nekaj vaj (moral bi jih vedno takoj po ogrevanju, a si skoraj nikoli ne vzamem časa. NAPAKA!), nato pa po isti cesti (saj druge ni) nazaj domov. Nato sem odštevalnik nastavil na minuto, meni je ostalo samo še štetje korakov. V prvem poskusu (rahlo navzdol) sem imel alarm na 176 korakih.
Nadaljeval sem po pločniku, ravnina. Ker je šlo le za minutni tek, sem tekel hitro, temu primerna je bila frekvenca: 97x 2= 194 korakov. 3 poskuse zapored ni bilo dva koraka razlike.
Za hitrost teka je pomembno optimalno razmerje med dolžino in frekvenco koraka, a o tem ne bom modroval, na spletu je izpod peresa strokovnjakov zapisanega veliko ne to temo.
Meni je v oči bolj padla velika razlika med prvim poskusom z rahlim spustom in naslednjimi tremi ravninskimi. Spominjam se, da je nekoč nekdo na TF izrazil mnenje, da se pri razgibanih tekih vzponi in spusti kompenzirajo (počasneje gor in hitreje dol) in v tem primeru naj bi bil pričakovani končni čas na enako dolgi ravninski ali razgibani progi enak (govorim predvsem o cestnih tekih!). Logika je v tem, verjetnost pa vseeno majhna. V spustih (seveda spet odvisno od naklona) zaradi konfiguracije terena podaljšujemo korak, a zmanjšujemo frekvenco. Kakšna je možnost, da s tem podaljšanim korakom kompenziramo nižjo frekvenco???
Mislim, da bom v bodoče malo več delal na tem, to so šele prvi koraki...
Metode šprinterskega treninga (kako pridobiti maratonsko hitrost)
Frekvenca korakov igra zelo pomembno vlogo pri hitrost teka, zato se mi je to področje zazdelo zanimivo za raziskovanje. Tukaj bom pisal samo o mojem današnjem malem testu in ugotovitvah, ki sem jih povzel potem. Možno je, da so popolnoma napačne...
Današnji korak je potekal takole: najprej sem pretekel cca 6 km dokaj hitro, sprva počasi, potem sem tempo stopnjeval, se na 3. km ustavil, naredil nekaj vaj (moral bi jih vedno takoj po ogrevanju, a si skoraj nikoli ne vzamem časa. NAPAKA!), nato pa po isti cesti (saj druge ni) nazaj domov. Nato sem odštevalnik nastavil na minuto, meni je ostalo samo še štetje korakov. V prvem poskusu (rahlo navzdol) sem imel alarm na 176 korakih.
Nadaljeval sem po pločniku, ravnina. Ker je šlo le za minutni tek, sem tekel hitro, temu primerna je bila frekvenca: 97x 2= 194 korakov. 3 poskuse zapored ni bilo dva koraka razlike.
Za hitrost teka je pomembno optimalno razmerje med dolžino in frekvenco koraka, a o tem ne bom modroval, na spletu je izpod peresa strokovnjakov zapisanega veliko ne to temo.
Meni je v oči bolj padla velika razlika med prvim poskusom z rahlim spustom in naslednjimi tremi ravninskimi. Spominjam se, da je nekoč nekdo na TF izrazil mnenje, da se pri razgibanih tekih vzponi in spusti kompenzirajo (počasneje gor in hitreje dol) in v tem primeru naj bi bil pričakovani končni čas na enako dolgi ravninski ali razgibani progi enak (govorim predvsem o cestnih tekih!). Logika je v tem, verjetnost pa vseeno majhna. V spustih (seveda spet odvisno od naklona) zaradi konfiguracije terena podaljšujemo korak, a zmanjšujemo frekvenco. Kakšna je možnost, da s tem podaljšanim korakom kompenziramo nižjo frekvenco???
Mislim, da bom v bodoče malo več delal na tem, to so šele prvi koraki...
Metode šprinterskega treninga (kako pridobiti maratonsko hitrost)
nedelja, 4. september 2011
BAVI- 3. dan
Nedelja, 4.9.2011
Ura je šest, vstati bo treba. Kot da bi šel v službo. Pa ni to. V Domžalah potekajo Balkanske atletske veteranske igre in danes je (po nastopu na 1500 m v petek) na sporedu moja druga disciplina, mali maraton.
Ko sem prispel na stadion, so tam potekali boji na 800 m, na prijavnici in v okolici stadiona pa so se že zbirali tekači za 21-ko. Slovenci razdeljeni na modre in oranžne: prvi tečejo za BAVI, drugi za "Domžale tečejo".
Ob 9. uri nas je s strelom pištole na progo poslal domžalski župan.
Mali maraton
Svojo zadnjo 21-ko sem tekel lani na teku dveh mostov: Trboje- Zbilje- Kranj- Trboje. Bilo je vroče, čas sem imel okrog 1:26. Za danes sem imel željo teči tempo 4 min /km, kar bi končno pomenilo 1:24:24, a so bile vmes dileme, kaj bo naredila vročina. Po tekih na TF 10-ki in petkovi 1500 sem vedel, da so mi julijski in avgustovski treningi vrnili nekaj hitrosti, drugo pa je hitrostna vzdržljivost in danes je bila na preizkušnji prav ta.
In potem se jaz, brihtna glava, spomnim držati tempo z Ladotom, ki je prejšni dan obrnil 10-ko za 36:22 (če sem si pravilno zapomnil), kar pomeni cca 50 s hitreje, kot sem jo jaz prejšno nedeljo. Lahko bi vedel, da je prehiter zame...na koncu je bil v cilju kot drugi v kategoriji približno 2 min pred mano, a smo dovolj garali, da sem tudi jaz s petim mestom in končnim rezultatom 1:22:34 zelo zadovoljen. Skoraj 2 min bolje od najbolj optimističnih pričakovanj. Še vedno jo lahko obrnem hitreje kot 4 min/km!
HB in krvni sladkor
Po izteku in tuširanju (oh, kako paše) sem na stadionu izkoristil še možnost merjenja hemoglobina in krvnega sladkorja. Problem nizkega hemoglobina se mi vleče že leta, tudi sedaj ni bilo nič drugače. 132 g/l ni kritično, a pri športnikih so zaželjene bistveno višje vrednosti. Na krvodajalski akciji bi me gladko zavrnili in to ne prvič.
Normalna vrednost krvnega sladkorja je 3,6 do 6,1 mmol/l, izmerili so mi 4,5...OK
2000 m Steeplechase
S tribune sem si ogledal teke na 2000 m z ovirami, suhimi in vodnimi. Naporna zadeva...zlasti, ko si enkrat star 60 ali 70 let. In sem jih spremljal s spoštovanjem.
V kakšnem stanju bom in kaj bom počel takrat??
Čestitke vsem atletom za nastope v Domžalah, predvsem dobitnikom medalj in tistim, ki vam je uspelo postaviti OR ali drug dosežek, ki vam pomeni nekaj posebnega!
Ura je šest, vstati bo treba. Kot da bi šel v službo. Pa ni to. V Domžalah potekajo Balkanske atletske veteranske igre in danes je (po nastopu na 1500 m v petek) na sporedu moja druga disciplina, mali maraton.
Ko sem prispel na stadion, so tam potekali boji na 800 m, na prijavnici in v okolici stadiona pa so se že zbirali tekači za 21-ko. Slovenci razdeljeni na modre in oranžne: prvi tečejo za BAVI, drugi za "Domžale tečejo".
Ob 9. uri nas je s strelom pištole na progo poslal domžalski župan.
Mali maraton
Svojo zadnjo 21-ko sem tekel lani na teku dveh mostov: Trboje- Zbilje- Kranj- Trboje. Bilo je vroče, čas sem imel okrog 1:26. Za danes sem imel željo teči tempo 4 min /km, kar bi končno pomenilo 1:24:24, a so bile vmes dileme, kaj bo naredila vročina. Po tekih na TF 10-ki in petkovi 1500 sem vedel, da so mi julijski in avgustovski treningi vrnili nekaj hitrosti, drugo pa je hitrostna vzdržljivost in danes je bila na preizkušnji prav ta.
In potem se jaz, brihtna glava, spomnim držati tempo z Ladotom, ki je prejšni dan obrnil 10-ko za 36:22 (če sem si pravilno zapomnil), kar pomeni cca 50 s hitreje, kot sem jo jaz prejšno nedeljo. Lahko bi vedel, da je prehiter zame...na koncu je bil v cilju kot drugi v kategoriji približno 2 min pred mano, a smo dovolj garali, da sem tudi jaz s petim mestom in končnim rezultatom 1:22:34 zelo zadovoljen. Skoraj 2 min bolje od najbolj optimističnih pričakovanj. Še vedno jo lahko obrnem hitreje kot 4 min/km!
HB in krvni sladkor
Po izteku in tuširanju (oh, kako paše) sem na stadionu izkoristil še možnost merjenja hemoglobina in krvnega sladkorja. Problem nizkega hemoglobina se mi vleče že leta, tudi sedaj ni bilo nič drugače. 132 g/l ni kritično, a pri športnikih so zaželjene bistveno višje vrednosti. Na krvodajalski akciji bi me gladko zavrnili in to ne prvič.
Normalna vrednost krvnega sladkorja je 3,6 do 6,1 mmol/l, izmerili so mi 4,5...OK
2000 m Steeplechase
S tribune sem si ogledal teke na 2000 m z ovirami, suhimi in vodnimi. Naporna zadeva...zlasti, ko si enkrat star 60 ali 70 let. In sem jih spremljal s spoštovanjem.
V kakšnem stanju bom in kaj bom počel takrat??
Čestitke vsem atletom za nastope v Domžalah, predvsem dobitnikom medalj in tistim, ki vam je uspelo postaviti OR ali drug dosežek, ki vam pomeni nekaj posebnega!
petek, 2. september 2011
BAVI- 1. dan
Tole bi lahko rekel, da je napaka v naslovu. OK, res je bil danes prvi dan balkanskih atletskih iger za veterane v Domžalah. Nekdo bi pričakoval, da bo sledilo izčrpno poročilo o celotnem dogajanju današnjega dne, a veliko več kot o svojem nastopu na 1500 m s štartom ob 16. uri (+ rahlo zamudo) ne morem pisati.
Na stadionu sem se pojavil malo pred prvim štartom ob 14. uri in si potem, ko sem opravil proceduro okrog prijave in dviga številke, ogledal nastope starejših kategorij na 300 m z ovirami in 400 m z ovirami. Nato sem se šel preobleč in ogrevat, ko sem se vrnil na stadion, je bilo do štarta še cca pol ure. Imel sem priložnost videti še nastope starejših kategorij (M60, 55, 50) na 1500 m, nato smo prišli na vrsto že mi.
V kategoriji M 45 nas je teklo 12. Na tako tekmo s točno izmerjeno razdaljo, brez klancev, večinoma (meni) neznana konkurenca...ne grem nastopat zaradi uvrstitve, bolj je važen čas in primerjava z redkimi nastopi na tej razdalji v preteklosti.
a) Sindrom četrtih mest (t.i. taetov sindrom) se je danes nadaljeval. V cilju je bil prvi reprezentant BiH (mislim, da Mahmić), drugi Mori Jože (slo), tretji Komel Branimir (slo), jaz na nehvaležnem četrtem (prijetno presenečen!);
b) kar je bolj pomembno: končni čas sem imel 4:45:61, točno po željah in sikundo hitreje kot pred tremi leti na evropskem prvenstvu (EVACS 2008, LJ)! YES!!!
Pred, med in po tekmovanju sem srečal več znancev s tekaških tekmovanj, presenetili pa so me tipi, za katere sem vedel, da tečejo na 10 000 m...ker sem nekako mislil, da je ta disciplina na sporedu jutri, pa je bila že danes.
Jutri se bo dogajalo cel dan (med drugim tek na 5000 m), mene pa čaka le še mali maraton v nedeljo s štartom ob 9.uri.
Na stadionu sem se pojavil malo pred prvim štartom ob 14. uri in si potem, ko sem opravil proceduro okrog prijave in dviga številke, ogledal nastope starejših kategorij na 300 m z ovirami in 400 m z ovirami. Nato sem se šel preobleč in ogrevat, ko sem se vrnil na stadion, je bilo do štarta še cca pol ure. Imel sem priložnost videti še nastope starejših kategorij (M60, 55, 50) na 1500 m, nato smo prišli na vrsto že mi.
V kategoriji M 45 nas je teklo 12. Na tako tekmo s točno izmerjeno razdaljo, brez klancev, večinoma (meni) neznana konkurenca...ne grem nastopat zaradi uvrstitve, bolj je važen čas in primerjava z redkimi nastopi na tej razdalji v preteklosti.
a) Sindrom četrtih mest (t.i. taetov sindrom) se je danes nadaljeval. V cilju je bil prvi reprezentant BiH (mislim, da Mahmić), drugi Mori Jože (slo), tretji Komel Branimir (slo), jaz na nehvaležnem četrtem (prijetno presenečen!);
b) kar je bolj pomembno: končni čas sem imel 4:45:61, točno po željah in sikundo hitreje kot pred tremi leti na evropskem prvenstvu (EVACS 2008, LJ)! YES!!!
Pred, med in po tekmovanju sem srečal več znancev s tekaških tekmovanj, presenetili pa so me tipi, za katere sem vedel, da tečejo na 10 000 m...ker sem nekako mislil, da je ta disciplina na sporedu jutri, pa je bila že danes.
Jutri se bo dogajalo cel dan (med drugim tek na 5000 m), mene pa čaka le še mali maraton v nedeljo s štartom ob 9.uri.
četrtek, 1. september 2011
Manj teka
Če sem se še zadnjič hvalil s 33-imi julijskimi teki (in istočasno vedel, da to ne bo dolgo), je avgustovska bilanca že slabša. Tekel sem 24 x, kar pa je še vedno približno dvakratnik običajnega meseca.
Vzrokov za to je več:
1) Dan je že krajši! Čez dan delam, v temi pa na cesti nimam kaj početi;
2) Namenska pavza oz. počitek zaradi tekmovanj;
3) Dokler tečeš redno, vsakodnevno, je to del življenja, običajna rutina. Ko začneš "zabušavat", večkrat prevlada pomanjkanje volje, težje se je spravit v superge...;
4) Prizadevava si, da bi še pred zimo dokončala nekaj stvari doma (oz. v Danjah), to pa vzame še proste popoldneve, kolikor jih je;
Ja, to je življenje povprečnega rekreativca, ki mu je tek ena lepših stvari v življenju, a še zdaleč ne edina.
Vzrokov za to je več:
1) Dan je že krajši! Čez dan delam, v temi pa na cesti nimam kaj početi;
2) Namenska pavza oz. počitek zaradi tekmovanj;
3) Dokler tečeš redno, vsakodnevno, je to del življenja, običajna rutina. Ko začneš "zabušavat", večkrat prevlada pomanjkanje volje, težje se je spravit v superge...;
4) Prizadevava si, da bi še pred zimo dokončala nekaj stvari doma (oz. v Danjah), to pa vzame še proste popoldneve, kolikor jih je;
Ja, to je življenje povprečnega rekreativca, ki mu je tek ena lepših stvari v življenju, a še zdaleč ne edina.
Naročite se na:
Objave (Atom)