Če ne morem teči, še vedno lahko grizem kolena!

Bolje 60 km kot 60 m!
Atletski mnogoboj pred dobrima dvema tednoma. Ena od disciplin tek na 60 m, štart z bloka. Eksplozivno. Telo tega ni vajeno. Takoj na štaru začutim, da nekaj ni v redu. Zapeklo me je v zadnji stegenski mišici...Nato sem metal kroglo, v 3:15 odtekel 1000 m...
Naslednji dan je bil tek v Sorici. Že v Danjah sem naredil par tekaških korakov in videl, da iz tega ne bo nič. Lahko hodim, tečem zelo na izy, za tekmo ni šanse.
Ni časa za počitek, nobenih fizioterapij itd., služba normalno...konec tedna krog  GM40...
V tem tednu sem pričel s perskindol masažo 2X dnevno, trenutno je stanje veliko boljše, a teči še vedno ne morem. Po vsem, kar sem prebral na spletu, verjetno gre za Piriformis sindrom...obnašanje desne noge pri teku bi najbolje lahko primerjal s stanjem nekje po 60 km (ali več) teka, je pa zelo podobno išijasu in ga tudi velikokrat zamenjajo...Na srečo pri meni lažja oblika, zato: 

Ni problema, trenutno počnem pač tisto, kar lahko!
Zato mi je kapnila ideja, da bi se udeležil teka na Vogel. Če ne morem teči, še vedno lahko grizem kolena. Pa nama potem ni uspelo, da bi že v petek šla v Danje in bi se v Bohinj zapeljal samo čez Soriško, zato sem spremenil plan. V Danjah sva bila v soboto dopoldne, popoldne  pa sem štartal spet eno svojo: po cesti do vasi Zabrdo (nekaj sto metrov ceste skozi vas so sedaj asfaltirali), po nemarkirani lovski stezi na Ratitovec, v prostem padu na Zali log ( pol ure za cca 1200 višinskih metrov minusa), po cesti na Podrošt in po starih zaraščenih poteh skozi grape nazaj v Sp. Danje. Neto okrog tri ure.

Števca se ne da zavrteti nazaj!
To počnejo pri mašinah, EMŠO se ne da...

In tako mi ostane zgolj pet tekov za Gorenjski pokal, minimum za udeležbo. Računal sem na Sorico, pa tudi na Šenčur, ki bo 6. oktobra, a nisem zelo optimističen.
Zelo verjetno bo šel mimo tudi letošnji LM, veliko več možnosti je za še en krog po trasi GM 40.

Čas bo pokazal...