Analiziram

Vipava trail 2015 je naprej. Dobra generalka za Ultra pušeljc trail. Do takrat je še dobrih 5 tednov, razdalja približno 2 kratnik sobote.
V Vipavi sem se že na progi nekajkrat zelo resno vprašal, kako neki bom premagal še enkrat tako dolgo traso + še več višincev.
Kako sem se med vzponom na Nanos malo naprej od lovske koče spotaknil ob korenino in naslednjih nekaj minut obsedel v točno takem pokrčenem položaju, kot sem pristal na tleh, ker se zaradi krčev nisem mogel premakniti, kričal od bolečine, se potem s samomasažo vendarle "odtajal", se skobacal na noge in potem nadaljeval do cilja...tega si ne moreš niti predstavljati, če ne doživiš. In nisem prvič, a tako hudo še ni bilo. Brez krčev bi bil v cilju po moji oceni pod 6 ur. Spet enkrat preučujem krče, vzroke, rešitve. Do danes stvari še niso povsem jasne, morda je najbolj "znanstven" članek, na katerega sem naletel tole, zanimivo pa je, da nekatere uveljavljene teorije postavlja na glavo.
No, resnici na ljubo, pri meni je glavni problem verjetno (spet) to, da telo vedno znova silim v nekaj, česar ni vajeno. Slabih 100 pretečenih km na mesec je verjetno le malo premalo za dobrih 50 v enem kosu na tekmi.
V nedeljo zjutraj je bila moja prva misel: ali mi je bilo včeraj sploh kaj hudega? NE, čisto super je bilo! Če odmislim krče, seveda. Torej grem na 100. Prijavljen sem že od januarja, sedaj imam še 5 tednov za popravke.
In grem naprej. KBK. Morda ogledna tura UPT, napovedana za konec maja. Razdalje mi manjka.
Glava je bila očitno v Vipavi prava. Če ne bi bila, bi ob prvih krčih, v Štjaku, odnehal, pa nisem. Tudi za 100-ko jo bo treba "naštelati".
Jutri označujemo UPT traso iz Železnikov proti Ratitovcu, v soboto pa traso za tek na Ratitovec iz Železnikov proti Ratitovcu.


Migam, torej sem!

:::