Mali maraton. 21 098 m. Zadnja leta sem na tej razdalji tekel zelo redko, lani enkrat, leto prej sploh ne...Sedaj sem se na polovičko skoraj specializiral. V nedeljo (18. 9. 2011) uspešen nastop na Tegernseelauf-u , štirinajst dni prej domžalski polmaraton na BAVI . Oba v tempu pod 4 min/km.
In sedaj sem se prijavil na 16. ljubljanski maraton . Dolgo sem se odločal, po obeh septemberskih polovičkah sem se odločil, da grem na LM, a le en krog. Letos sem več delal na hitrosti in je ta razdalja bolj primerna (resnici na ljubo bi bila glede na mojo kilometražo tudi zadnja tri leta bolj primerna kot pa maraton)...
torek, 20. september 2011
ponedeljek, 19. september 2011
Tegernseelauf 2011- tekaški izlet
Tekaški izlet AD Železniki, 17.9 in 18.9. 2011
Letos smo si za svoj "zaključni" izlet izbrali Tegernseelauf (D), tek okrog jezera, na katerem smo imeli možnost izbire med 10 km progo in celotnim, 21,1 km dolgim krogom.
1.dan smo se zapeljali do Chiemsee-ja in si ogledali grad bavarskega kralja Ludvika 2. na otoku Herreninsel Veličastno...sicer pa brez komentarja...No ja, vodenje v slovenskem jeziku pa moram omeniti.
Naš naslednji cilj je bilo jezero Tegernsee, kratek ogled proge in okolja ter prevzem štartnih številk v bližini glavnega prizorišča v mestu Gmund, kjer sta bila štart in cilj teka.
Nastanitev v 8 km oddaljenem Hausham-u, iztek, večerja, ponočevanje...se hecam: dan je bil naporen, naslednji nič manj, prav kmalu smo se spravili spat.
2. dan smo se kmalu po zajtrku odpeljali v Gmund. Po vroči sončni soboti je zvečer začelo deževati, zjutraj se je nekaj očitno pokvarilo in je vodno hlajenje delovalo izmenično, nekaj časa ja, pa spet ne...tam nekje med enajsto in 11.30, približno na polovici halbmarathona pa so remontarji zadevo učinkovito popravili in potem ni več nehalo nalivati.
Čipi so bili nalepljeni na številkah, zato so bile te trde in težke, sprva me je kar malo motilo, a kasneje sem imel dovolj opraviti s samim tekom in je šlo v pozabo. Drug problem so stojala, ki jih postavijo na štartni črti namesto preproge, da zaznavajo čipe. Ta stojala (vidijo se na temle filmčku z lanskega leta) še bolj zavirajo nemoten štart in so lahko razlike neto/bruto še večje...v rezultatih so na srečo neto časi. Pri meni je bilo razlike pol minute.
Tek
Od celotne "odprave" nas je teklo šest: dve tekačici in trije tekači na 10 km, jaz pa na 21,1 km.
Slovenci smo lahko tudi v Nemčiji konkurenčni, med 747 tekači na krajši, 10 km progi je bil Brane absolutno 12., v kategoriji je zasedel 2. mesto; Iztok 29./ 5.; Srečko 37./7.; Irena absolutno 70., med ženskami 8. in v kategoriji na 3. mestu, izkazala pa se je tudi Marina, na svojem prvem "resnem" nastopu je z rezultatom 53:50 zasedla 255. mesto med vsemi, 67. med ženskami in 18. v kategoriji. Bravo in čestitke vsem!
Na mali maraton se je podalo 2305 tekačev (po rezultatih), na progi z nekaj problematičnih vzponov v zadnjem delu proge, ne strmih, a dolgih, sem bil potem zelo vesel rezultata 1:23:41, kar je bilo dovolj za 20. mesto absolutno in 8. mesto v kategoriji.
Rezultati in nekaj mojih fotk prvega in drugega dne...še najmanj je tekaških. Tekaške so pa na ogled tule. (vneseš štartno številko, naše so bile od 1279-1284).
In če kdo še ne ve: zeleno so linki...
Letos smo si za svoj "zaključni" izlet izbrali Tegernseelauf (D), tek okrog jezera, na katerem smo imeli možnost izbire med 10 km progo in celotnim, 21,1 km dolgim krogom.
1.dan smo se zapeljali do Chiemsee-ja in si ogledali grad bavarskega kralja Ludvika 2. na otoku Herreninsel Veličastno...sicer pa brez komentarja...No ja, vodenje v slovenskem jeziku pa moram omeniti.
Naš naslednji cilj je bilo jezero Tegernsee, kratek ogled proge in okolja ter prevzem štartnih številk v bližini glavnega prizorišča v mestu Gmund, kjer sta bila štart in cilj teka.
Nastanitev v 8 km oddaljenem Hausham-u, iztek, večerja, ponočevanje...se hecam: dan je bil naporen, naslednji nič manj, prav kmalu smo se spravili spat.
2. dan smo se kmalu po zajtrku odpeljali v Gmund. Po vroči sončni soboti je zvečer začelo deževati, zjutraj se je nekaj očitno pokvarilo in je vodno hlajenje delovalo izmenično, nekaj časa ja, pa spet ne...tam nekje med enajsto in 11.30, približno na polovici halbmarathona pa so remontarji zadevo učinkovito popravili in potem ni več nehalo nalivati.
Čipi so bili nalepljeni na številkah, zato so bile te trde in težke, sprva me je kar malo motilo, a kasneje sem imel dovolj opraviti s samim tekom in je šlo v pozabo. Drug problem so stojala, ki jih postavijo na štartni črti namesto preproge, da zaznavajo čipe. Ta stojala (vidijo se na temle filmčku z lanskega leta) še bolj zavirajo nemoten štart in so lahko razlike neto/bruto še večje...v rezultatih so na srečo neto časi. Pri meni je bilo razlike pol minute.
Tek
Od celotne "odprave" nas je teklo šest: dve tekačici in trije tekači na 10 km, jaz pa na 21,1 km.
Slovenci smo lahko tudi v Nemčiji konkurenčni, med 747 tekači na krajši, 10 km progi je bil Brane absolutno 12., v kategoriji je zasedel 2. mesto; Iztok 29./ 5.; Srečko 37./7.; Irena absolutno 70., med ženskami 8. in v kategoriji na 3. mestu, izkazala pa se je tudi Marina, na svojem prvem "resnem" nastopu je z rezultatom 53:50 zasedla 255. mesto med vsemi, 67. med ženskami in 18. v kategoriji. Bravo in čestitke vsem!
Na mali maraton se je podalo 2305 tekačev (po rezultatih), na progi z nekaj problematičnih vzponov v zadnjem delu proge, ne strmih, a dolgih, sem bil potem zelo vesel rezultata 1:23:41, kar je bilo dovolj za 20. mesto absolutno in 8. mesto v kategoriji.
Rezultati in nekaj mojih fotk prvega in drugega dne...še najmanj je tekaških. Tekaške so pa na ogled tule. (vneseš štartno številko, naše so bile od 1279-1284).
In če kdo še ne ve: zeleno so linki...
nedelja, 11. september 2011
Odmik od ultre
Okoliščine:
Nekaj let nazaj sem podlegel modnim smernicam ukvarjanja z ultrateki. Ni mi žal, ponosen sem, da poznam večino slovenske ultra smetane; ponosen sem, da sem tudi sam pretekel nekaj solidnih kilometraž (a brez pretiravanja). Vsaka čast ultrašem, a vsak človek (tekač) ima svojo pot, ki jo je treba spoštovati!
Trenutno ne najdem odgovorov, zakaj bi moral preteči 100-ko? Zakaj bi moral opraviti 3x ponovitev GM4o? Zakaj bi ponoči "lutal" po koroških vršacih ali kjerkoli drugje na kakšnih 24- urnih preizkušnjah?
Trenutno sem v nekem čisto drugem "fazonu", temu se prilagajam, na ultra terenih se pa vidimo kasneje, ko mi bodo spet v veselje.
Načela omejujejo človeka!
- Pisal sem že o drugačnem pogledu na knjigo Deana Karnazesa Ultramaratonec. Sprememba mi je dala kar nekaj pozitivnega: motivacijo za več treninga (pogostost teka), malce borbenega duha...o čemer sem na blogu pisal že julija... Stranski produkt tega pa je bil tudi ta, da sem dobil potrditev, da ultramaratonec ne more biti vsak. Jaz nisem! Nisem pripravljen plačevati "ogromen fizični in čustveni davek", nisem pripravljen "vsakodnevno vstajati pred zoro in nabirati kilometre" in " v srcu mi ne gori močan ogenj, torej nima smisla poskušati!". (v navednicah so prilagojeni citati iz Ultramaratonca). Vse je vezano tudi na službo in vse ostale stvari, ki jih počnem oz. bi jih rad počel v življenju. Ni časa...predvsem služba ga vzame veliko, mi onemogoča planiranje prostega časa, pa še fizično naporna je.
- Ultramaraton Celje- Logarska se je umaknil balkanskim atletskim veteranskim igram v Domžalah. Pa mi ni bilo težko. Logarska lahko počaka. Povečanje števila treningov, krajšanje razdalj in povečanje intenzivnosti so mi zlahka dvignili hitrost na nivo, s katerim sem bil po Domžalskih nastopih zadovoljen. Sedaj sem prešel v obdobje, ko mi je hitrost pomembnejša od razdalje. Letos nisem ponovil "kroga okrog Selške doline". Prekinil dvoletno tradicijo. Pa kaj? Nisem naredil Velike Krpanove poti. Pa kaj? Nikoli še nisem pretekel 100 km v enem kosu. Pa kaj? Ni pomembno. Vse lahko počaka! Spomladi sem bil na Formaratonu (88 km), bil na dveh trekingih- ultra, bil junija na GM4o...in sedaj je spet čas za kaj drugega...
Nekaj let nazaj sem podlegel modnim smernicam ukvarjanja z ultrateki. Ni mi žal, ponosen sem, da poznam večino slovenske ultra smetane; ponosen sem, da sem tudi sam pretekel nekaj solidnih kilometraž (a brez pretiravanja). Vsaka čast ultrašem, a vsak človek (tekač) ima svojo pot, ki jo je treba spoštovati!
Trenutno ne najdem odgovorov, zakaj bi moral preteči 100-ko? Zakaj bi moral opraviti 3x ponovitev GM4o? Zakaj bi ponoči "lutal" po koroških vršacih ali kjerkoli drugje na kakšnih 24- urnih preizkušnjah?
Trenutno sem v nekem čisto drugem "fazonu", temu se prilagajam, na ultra terenih se pa vidimo kasneje, ko mi bodo spet v veselje.
Načela omejujejo človeka!
sobota, 10. september 2011
Frekvenca/dolžina korakov pri teku- 2. test
Po včerajšnem "malem testu" , štetju korakov na minuto, sem danes opravil še enega na stezi.
Sedaj sem dal več poudarka dolžini koraka.
Tekel sem kroge na 250- metrski stezi. Pri počasnejšem tempu sem v več ponovitvah to razdaljo premeril s povprečjem okrog 170 korakov. Potem sem tempo dvignil in en krog pretekel v času 43:33 s 144 koraki, kar pomeni dolžina koraka 1,73 m. Po krogu pavze sem tekel 2 kroga z malce počasnejšim tempom (47 s na krog), torej 500 m s časom 1:34. Korak se je po izračunu skrajšal za dobrih 7 cm, naredil sem jih 150 na krog (skupaj 300 korakov/500m). Podoben tempo sem imel zadnjič na 1500 m v Domžalah: 4:45 je tempo 3:10 na km, 1:34 x 2 = 3:08/km.
Za konec sem ponovil še včerajšno vajo: odštevalec na 1 minuto, potem pa štetje korakov/ minuto. V precej hitrem tempu (oval) je bilo število korakov enako včerajšnemu na cesti (pločnik)...
Sedaj sem dal več poudarka dolžini koraka.
Tekel sem kroge na 250- metrski stezi. Pri počasnejšem tempu sem v več ponovitvah to razdaljo premeril s povprečjem okrog 170 korakov. Potem sem tempo dvignil in en krog pretekel v času 43:33 s 144 koraki, kar pomeni dolžina koraka 1,73 m. Po krogu pavze sem tekel 2 kroga z malce počasnejšim tempom (47 s na krog), torej 500 m s časom 1:34. Korak se je po izračunu skrajšal za dobrih 7 cm, naredil sem jih 150 na krog (skupaj 300 korakov/500m). Podoben tempo sem imel zadnjič na 1500 m v Domžalah: 4:45 je tempo 3:10 na km, 1:34 x 2 = 3:08/km.
Za konec sem ponovil še včerajšno vajo: odštevalec na 1 minuto, potem pa štetje korakov/ minuto. V precej hitrem tempu (oval) je bilo število korakov enako včerajšnemu na cesti (pločnik)...
petek, 9. september 2011
Frekvenca korakov- 1. test
Par dni nazaj sem na Tekaškem forumu v odgovoru Scooby-u obljubil, da bom naslednjič pri teku štel korake. Zares...za hec...
Frekvenca korakov igra zelo pomembno vlogo pri hitrost teka, zato se mi je to področje zazdelo zanimivo za raziskovanje. Tukaj bom pisal samo o mojem današnjem malem testu in ugotovitvah, ki sem jih povzel potem. Možno je, da so popolnoma napačne...
Današnji korak je potekal takole: najprej sem pretekel cca 6 km dokaj hitro, sprva počasi, potem sem tempo stopnjeval, se na 3. km ustavil, naredil nekaj vaj (moral bi jih vedno takoj po ogrevanju, a si skoraj nikoli ne vzamem časa. NAPAKA!), nato pa po isti cesti (saj druge ni) nazaj domov. Nato sem odštevalnik nastavil na minuto, meni je ostalo samo še štetje korakov. V prvem poskusu (rahlo navzdol) sem imel alarm na 176 korakih.
Nadaljeval sem po pločniku, ravnina. Ker je šlo le za minutni tek, sem tekel hitro, temu primerna je bila frekvenca: 97x 2= 194 korakov. 3 poskuse zapored ni bilo dva koraka razlike.
Za hitrost teka je pomembno optimalno razmerje med dolžino in frekvenco koraka, a o tem ne bom modroval, na spletu je izpod peresa strokovnjakov zapisanega veliko ne to temo.
Meni je v oči bolj padla velika razlika med prvim poskusom z rahlim spustom in naslednjimi tremi ravninskimi. Spominjam se, da je nekoč nekdo na TF izrazil mnenje, da se pri razgibanih tekih vzponi in spusti kompenzirajo (počasneje gor in hitreje dol) in v tem primeru naj bi bil pričakovani končni čas na enako dolgi ravninski ali razgibani progi enak (govorim predvsem o cestnih tekih!). Logika je v tem, verjetnost pa vseeno majhna. V spustih (seveda spet odvisno od naklona) zaradi konfiguracije terena podaljšujemo korak, a zmanjšujemo frekvenco. Kakšna je možnost, da s tem podaljšanim korakom kompenziramo nižjo frekvenco???
Mislim, da bom v bodoče malo več delal na tem, to so šele prvi koraki...
Metode šprinterskega treninga (kako pridobiti maratonsko hitrost)
Frekvenca korakov igra zelo pomembno vlogo pri hitrost teka, zato se mi je to področje zazdelo zanimivo za raziskovanje. Tukaj bom pisal samo o mojem današnjem malem testu in ugotovitvah, ki sem jih povzel potem. Možno je, da so popolnoma napačne...
Današnji korak je potekal takole: najprej sem pretekel cca 6 km dokaj hitro, sprva počasi, potem sem tempo stopnjeval, se na 3. km ustavil, naredil nekaj vaj (moral bi jih vedno takoj po ogrevanju, a si skoraj nikoli ne vzamem časa. NAPAKA!), nato pa po isti cesti (saj druge ni) nazaj domov. Nato sem odštevalnik nastavil na minuto, meni je ostalo samo še štetje korakov. V prvem poskusu (rahlo navzdol) sem imel alarm na 176 korakih.
Nadaljeval sem po pločniku, ravnina. Ker je šlo le za minutni tek, sem tekel hitro, temu primerna je bila frekvenca: 97x 2= 194 korakov. 3 poskuse zapored ni bilo dva koraka razlike.
Za hitrost teka je pomembno optimalno razmerje med dolžino in frekvenco koraka, a o tem ne bom modroval, na spletu je izpod peresa strokovnjakov zapisanega veliko ne to temo.
Meni je v oči bolj padla velika razlika med prvim poskusom z rahlim spustom in naslednjimi tremi ravninskimi. Spominjam se, da je nekoč nekdo na TF izrazil mnenje, da se pri razgibanih tekih vzponi in spusti kompenzirajo (počasneje gor in hitreje dol) in v tem primeru naj bi bil pričakovani končni čas na enako dolgi ravninski ali razgibani progi enak (govorim predvsem o cestnih tekih!). Logika je v tem, verjetnost pa vseeno majhna. V spustih (seveda spet odvisno od naklona) zaradi konfiguracije terena podaljšujemo korak, a zmanjšujemo frekvenco. Kakšna je možnost, da s tem podaljšanim korakom kompenziramo nižjo frekvenco???
Mislim, da bom v bodoče malo več delal na tem, to so šele prvi koraki...
Metode šprinterskega treninga (kako pridobiti maratonsko hitrost)
nedelja, 4. september 2011
BAVI- 3. dan
Nedelja, 4.9.2011
Ura je šest, vstati bo treba. Kot da bi šel v službo. Pa ni to. V Domžalah potekajo Balkanske atletske veteranske igre in danes je (po nastopu na 1500 m v petek) na sporedu moja druga disciplina, mali maraton.
Ko sem prispel na stadion, so tam potekali boji na 800 m, na prijavnici in v okolici stadiona pa so se že zbirali tekači za 21-ko. Slovenci razdeljeni na modre in oranžne: prvi tečejo za BAVI, drugi za "Domžale tečejo".
Ob 9. uri nas je s strelom pištole na progo poslal domžalski župan.
Mali maraton
Svojo zadnjo 21-ko sem tekel lani na teku dveh mostov: Trboje- Zbilje- Kranj- Trboje. Bilo je vroče, čas sem imel okrog 1:26. Za danes sem imel željo teči tempo 4 min /km, kar bi končno pomenilo 1:24:24, a so bile vmes dileme, kaj bo naredila vročina. Po tekih na TF 10-ki in petkovi 1500 sem vedel, da so mi julijski in avgustovski treningi vrnili nekaj hitrosti, drugo pa je hitrostna vzdržljivost in danes je bila na preizkušnji prav ta.
In potem se jaz, brihtna glava, spomnim držati tempo z Ladotom, ki je prejšni dan obrnil 10-ko za 36:22 (če sem si pravilno zapomnil), kar pomeni cca 50 s hitreje, kot sem jo jaz prejšno nedeljo. Lahko bi vedel, da je prehiter zame...na koncu je bil v cilju kot drugi v kategoriji približno 2 min pred mano, a smo dovolj garali, da sem tudi jaz s petim mestom in končnim rezultatom 1:22:34 zelo zadovoljen. Skoraj 2 min bolje od najbolj optimističnih pričakovanj. Še vedno jo lahko obrnem hitreje kot 4 min/km!
HB in krvni sladkor
Po izteku in tuširanju (oh, kako paše) sem na stadionu izkoristil še možnost merjenja hemoglobina in krvnega sladkorja. Problem nizkega hemoglobina se mi vleče že leta, tudi sedaj ni bilo nič drugače. 132 g/l ni kritično, a pri športnikih so zaželjene bistveno višje vrednosti. Na krvodajalski akciji bi me gladko zavrnili in to ne prvič.
Normalna vrednost krvnega sladkorja je 3,6 do 6,1 mmol/l, izmerili so mi 4,5...OK
2000 m Steeplechase
S tribune sem si ogledal teke na 2000 m z ovirami, suhimi in vodnimi. Naporna zadeva...zlasti, ko si enkrat star 60 ali 70 let. In sem jih spremljal s spoštovanjem.
V kakšnem stanju bom in kaj bom počel takrat??
Čestitke vsem atletom za nastope v Domžalah, predvsem dobitnikom medalj in tistim, ki vam je uspelo postaviti OR ali drug dosežek, ki vam pomeni nekaj posebnega!
Ura je šest, vstati bo treba. Kot da bi šel v službo. Pa ni to. V Domžalah potekajo Balkanske atletske veteranske igre in danes je (po nastopu na 1500 m v petek) na sporedu moja druga disciplina, mali maraton.
Ko sem prispel na stadion, so tam potekali boji na 800 m, na prijavnici in v okolici stadiona pa so se že zbirali tekači za 21-ko. Slovenci razdeljeni na modre in oranžne: prvi tečejo za BAVI, drugi za "Domžale tečejo".
Ob 9. uri nas je s strelom pištole na progo poslal domžalski župan.
Mali maraton
Svojo zadnjo 21-ko sem tekel lani na teku dveh mostov: Trboje- Zbilje- Kranj- Trboje. Bilo je vroče, čas sem imel okrog 1:26. Za danes sem imel željo teči tempo 4 min /km, kar bi končno pomenilo 1:24:24, a so bile vmes dileme, kaj bo naredila vročina. Po tekih na TF 10-ki in petkovi 1500 sem vedel, da so mi julijski in avgustovski treningi vrnili nekaj hitrosti, drugo pa je hitrostna vzdržljivost in danes je bila na preizkušnji prav ta.
In potem se jaz, brihtna glava, spomnim držati tempo z Ladotom, ki je prejšni dan obrnil 10-ko za 36:22 (če sem si pravilno zapomnil), kar pomeni cca 50 s hitreje, kot sem jo jaz prejšno nedeljo. Lahko bi vedel, da je prehiter zame...na koncu je bil v cilju kot drugi v kategoriji približno 2 min pred mano, a smo dovolj garali, da sem tudi jaz s petim mestom in končnim rezultatom 1:22:34 zelo zadovoljen. Skoraj 2 min bolje od najbolj optimističnih pričakovanj. Še vedno jo lahko obrnem hitreje kot 4 min/km!
HB in krvni sladkor
Po izteku in tuširanju (oh, kako paše) sem na stadionu izkoristil še možnost merjenja hemoglobina in krvnega sladkorja. Problem nizkega hemoglobina se mi vleče že leta, tudi sedaj ni bilo nič drugače. 132 g/l ni kritično, a pri športnikih so zaželjene bistveno višje vrednosti. Na krvodajalski akciji bi me gladko zavrnili in to ne prvič.
Normalna vrednost krvnega sladkorja je 3,6 do 6,1 mmol/l, izmerili so mi 4,5...OK
2000 m Steeplechase
S tribune sem si ogledal teke na 2000 m z ovirami, suhimi in vodnimi. Naporna zadeva...zlasti, ko si enkrat star 60 ali 70 let. In sem jih spremljal s spoštovanjem.
V kakšnem stanju bom in kaj bom počel takrat??
Čestitke vsem atletom za nastope v Domžalah, predvsem dobitnikom medalj in tistim, ki vam je uspelo postaviti OR ali drug dosežek, ki vam pomeni nekaj posebnega!
petek, 2. september 2011
BAVI- 1. dan
Tole bi lahko rekel, da je napaka v naslovu. OK, res je bil danes prvi dan balkanskih atletskih iger za veterane v Domžalah. Nekdo bi pričakoval, da bo sledilo izčrpno poročilo o celotnem dogajanju današnjega dne, a veliko več kot o svojem nastopu na 1500 m s štartom ob 16. uri (+ rahlo zamudo) ne morem pisati.
Na stadionu sem se pojavil malo pred prvim štartom ob 14. uri in si potem, ko sem opravil proceduro okrog prijave in dviga številke, ogledal nastope starejših kategorij na 300 m z ovirami in 400 m z ovirami. Nato sem se šel preobleč in ogrevat, ko sem se vrnil na stadion, je bilo do štarta še cca pol ure. Imel sem priložnost videti še nastope starejših kategorij (M60, 55, 50) na 1500 m, nato smo prišli na vrsto že mi.
V kategoriji M 45 nas je teklo 12. Na tako tekmo s točno izmerjeno razdaljo, brez klancev, večinoma (meni) neznana konkurenca...ne grem nastopat zaradi uvrstitve, bolj je važen čas in primerjava z redkimi nastopi na tej razdalji v preteklosti.
a) Sindrom četrtih mest (t.i. taetov sindrom) se je danes nadaljeval. V cilju je bil prvi reprezentant BiH (mislim, da Mahmić), drugi Mori Jože (slo), tretji Komel Branimir (slo), jaz na nehvaležnem četrtem (prijetno presenečen!);
b) kar je bolj pomembno: končni čas sem imel 4:45:61, točno po željah in sikundo hitreje kot pred tremi leti na evropskem prvenstvu (EVACS 2008, LJ)! YES!!!
Pred, med in po tekmovanju sem srečal več znancev s tekaških tekmovanj, presenetili pa so me tipi, za katere sem vedel, da tečejo na 10 000 m...ker sem nekako mislil, da je ta disciplina na sporedu jutri, pa je bila že danes.
Jutri se bo dogajalo cel dan (med drugim tek na 5000 m), mene pa čaka le še mali maraton v nedeljo s štartom ob 9.uri.
Na stadionu sem se pojavil malo pred prvim štartom ob 14. uri in si potem, ko sem opravil proceduro okrog prijave in dviga številke, ogledal nastope starejših kategorij na 300 m z ovirami in 400 m z ovirami. Nato sem se šel preobleč in ogrevat, ko sem se vrnil na stadion, je bilo do štarta še cca pol ure. Imel sem priložnost videti še nastope starejših kategorij (M60, 55, 50) na 1500 m, nato smo prišli na vrsto že mi.
V kategoriji M 45 nas je teklo 12. Na tako tekmo s točno izmerjeno razdaljo, brez klancev, večinoma (meni) neznana konkurenca...ne grem nastopat zaradi uvrstitve, bolj je važen čas in primerjava z redkimi nastopi na tej razdalji v preteklosti.
a) Sindrom četrtih mest (t.i. taetov sindrom) se je danes nadaljeval. V cilju je bil prvi reprezentant BiH (mislim, da Mahmić), drugi Mori Jože (slo), tretji Komel Branimir (slo), jaz na nehvaležnem četrtem (prijetno presenečen!);
b) kar je bolj pomembno: končni čas sem imel 4:45:61, točno po željah in sikundo hitreje kot pred tremi leti na evropskem prvenstvu (EVACS 2008, LJ)! YES!!!
Pred, med in po tekmovanju sem srečal več znancev s tekaških tekmovanj, presenetili pa so me tipi, za katere sem vedel, da tečejo na 10 000 m...ker sem nekako mislil, da je ta disciplina na sporedu jutri, pa je bila že danes.
Jutri se bo dogajalo cel dan (med drugim tek na 5000 m), mene pa čaka le še mali maraton v nedeljo s štartom ob 9.uri.
četrtek, 1. september 2011
Manj teka
Če sem se še zadnjič hvalil s 33-imi julijskimi teki (in istočasno vedel, da to ne bo dolgo), je avgustovska bilanca že slabša. Tekel sem 24 x, kar pa je še vedno približno dvakratnik običajnega meseca.
Vzrokov za to je več:
1) Dan je že krajši! Čez dan delam, v temi pa na cesti nimam kaj početi;
2) Namenska pavza oz. počitek zaradi tekmovanj;
3) Dokler tečeš redno, vsakodnevno, je to del življenja, običajna rutina. Ko začneš "zabušavat", večkrat prevlada pomanjkanje volje, težje se je spravit v superge...;
4) Prizadevava si, da bi še pred zimo dokončala nekaj stvari doma (oz. v Danjah), to pa vzame še proste popoldneve, kolikor jih je;
Ja, to je življenje povprečnega rekreativca, ki mu je tek ena lepših stvari v življenju, a še zdaleč ne edina.
Vzrokov za to je več:
1) Dan je že krajši! Čez dan delam, v temi pa na cesti nimam kaj početi;
2) Namenska pavza oz. počitek zaradi tekmovanj;
3) Dokler tečeš redno, vsakodnevno, je to del življenja, običajna rutina. Ko začneš "zabušavat", večkrat prevlada pomanjkanje volje, težje se je spravit v superge...;
4) Prizadevava si, da bi še pred zimo dokončala nekaj stvari doma (oz. v Danjah), to pa vzame še proste popoldneve, kolikor jih je;
Ja, to je življenje povprečnega rekreativca, ki mu je tek ena lepših stvari v življenju, a še zdaleč ne edina.
nedelja, 28. avgust 2011
Ni bolšga zadetka...
...kot TF 10-ka!
Lanski slogan, aktualen tudi letos. Edinstvena tekaška prireditev, ki tudi rekreativcem nudi redko možnost nastopanja na atletski stezi. 62 moških in 22 žensk, razdeljenih v štiri "jakostne skupine", to je statistika 4. izvedbe.
Majica Never give up
V Domžalah sem imel željo nastopiti v novi atletski majici Never give up, pa sem po dogovoru z grb-om naredil rahel ovinek mimo njega...želja uresničena.
Kvantiteta in kvaliteta z roko v roki
Stvar je jasna. Konstanten trening zadnjih dveh mesecev je vendarle obrodil sadove.
Za desetko sem zelo previdno napovedal čas 38:59...po eni strani sem vedel, da je to lahko zelo ohlapno, a pred dvema letoma sem jo pretekel s časom 38:50 in...človek nikoli ne ve...
Prvim krogom v tempu pod 3:45/km (1:26 /krog) je sledila upočasnitev (najslabši krogi 1:33), a z izjemnim pospeškom v zadnjem krogu (1:18) mi je uspel končni rezultat 37: 33 (lani 37: 56). Zelo zadovoljen, a smo ljudje pač taki, da vedno najdemo nekaj, kar nam vsaj malo zagreni dober vtis: odločil sem se, da bodo tokrat to tiste tri sekunde, ki predstavljajo presežek za končni povprečni tempo 3:45.
Izjemna družba
In če sem v prejšnem blogu napisal, da je TF 10-ka bolj družabni dogodek kot pa tekma, sedaj to lahko ponovno potrdim. Druženje na teku in potem na pikniku, srečanje starih znancev in spoznavanje novih...že zaradi tega je bilo vredno v Domžale.
Čestitke vsem tekačem in organizatorjem!
V Domžalah bom spet že takoj naslednji konec tedna, na BAVI... na naslednji, 5.TF 10-ki, se pa itak vidimo.
Dodajam še rezultate.
Lanski slogan, aktualen tudi letos. Edinstvena tekaška prireditev, ki tudi rekreativcem nudi redko možnost nastopanja na atletski stezi. 62 moških in 22 žensk, razdeljenih v štiri "jakostne skupine", to je statistika 4. izvedbe.
Majica Never give up
V Domžalah sem imel željo nastopiti v novi atletski majici Never give up, pa sem po dogovoru z grb-om naredil rahel ovinek mimo njega...želja uresničena.
Kvantiteta in kvaliteta z roko v roki
Stvar je jasna. Konstanten trening zadnjih dveh mesecev je vendarle obrodil sadove.
Za desetko sem zelo previdno napovedal čas 38:59...po eni strani sem vedel, da je to lahko zelo ohlapno, a pred dvema letoma sem jo pretekel s časom 38:50 in...človek nikoli ne ve...
Prvim krogom v tempu pod 3:45/km (1:26 /krog) je sledila upočasnitev (najslabši krogi 1:33), a z izjemnim pospeškom v zadnjem krogu (1:18) mi je uspel končni rezultat 37: 33 (lani 37: 56). Zelo zadovoljen, a smo ljudje pač taki, da vedno najdemo nekaj, kar nam vsaj malo zagreni dober vtis: odločil sem se, da bodo tokrat to tiste tri sekunde, ki predstavljajo presežek za končni povprečni tempo 3:45.
Izjemna družba
In če sem v prejšnem blogu napisal, da je TF 10-ka bolj družabni dogodek kot pa tekma, sedaj to lahko ponovno potrdim. Druženje na teku in potem na pikniku, srečanje starih znancev in spoznavanje novih...že zaradi tega je bilo vredno v Domžale.
Čestitke vsem tekačem in organizatorjem!
V Domžalah bom spet že takoj naslednji konec tedna, na BAVI... na naslednji, 5.TF 10-ki, se pa itak vidimo.
Dodajam še rezultate.
sobota, 27. avgust 2011
Tekmovalni ciklus
Od Gorskega maratona štirih občin nisem tekmoval. Pravzaprav tudi tam nisem tekmoval. Res je, da sem nastopil na tekmi, o tem, koliko sem tekmoval, bi se pa dalo razpravljati. No ja, precej hitreje sem ga verjetno obrnil, kot če bi šel kar tako.
In jutri se začenja nov tekmovalni ciklus. TF- 10 ka, ki pa je tudi bolj družabni dogodek, kot pa tekma. Po povečani tekaški kvantiteti v dveh poletnih mesecih mi ni čisto jasno, kaj se je dogajalo s kvaliteto in tako ne vem kaj dosti, kaj lahko pričakujem v Domžalah. O tem sem že imel solo razpravo...Karkoli bo že pokazala jutrišnja tekma, veliko časa za popravke ne bo.
Nedeljski 10-ki sledijo balkanske atletske igre veteranov, prav tako v Domžalah. Naslednji petek ob 16. uri kratkih in hitrih 1500 m, v nedeljo ob 9.uri pa po dolgem času spet enkrat 21-ka. Zadnjo sem pretekel lansko poletje v Trbojah na teku dveh mostov.
Nato en teden pavza, za 18. september pa je na vidiku še en mali maraton...o tem pa več kasneje.
In jutri se začenja nov tekmovalni ciklus. TF- 10 ka, ki pa je tudi bolj družabni dogodek, kot pa tekma. Po povečani tekaški kvantiteti v dveh poletnih mesecih mi ni čisto jasno, kaj se je dogajalo s kvaliteto in tako ne vem kaj dosti, kaj lahko pričakujem v Domžalah. O tem sem že imel solo razpravo...Karkoli bo že pokazala jutrišnja tekma, veliko časa za popravke ne bo.
Nedeljski 10-ki sledijo balkanske atletske igre veteranov, prav tako v Domžalah. Naslednji petek ob 16. uri kratkih in hitrih 1500 m, v nedeljo ob 9.uri pa po dolgem času spet enkrat 21-ka. Zadnjo sem pretekel lansko poletje v Trbojah na teku dveh mostov.
Nato en teden pavza, za 18. september pa je na vidiku še en mali maraton...o tem pa več kasneje.
četrtek, 18. avgust 2011
Aktiven zaključek dopusta
Sobota, nedelja, ponedeljek. Tri dni v Danjah. Sobota še delovna, nedelja...itaq ime pove, ponedeljek prazničen.
Grohar
V soboto čez dan smo še nekaj stvari premaknili, ob 18. uri sem pa šel na tek. Kam? Grem v Sorico, pogledat progo za Groharjev tek. Traso "okrog griča" poznam še od prej. V Sorici sem se ustavil pri Janezu. Kakšno naključje: ravno se je odpravljal na testni tek po progi, zmenjena sta bila z Markom. Pridružil sem se jima in skupaj smo naredili dva kroga. 8 km + 2x3= 14. Ni slabo.
Proga pa zelo lepa, sem kar užival. Med tekom sem celo opazil dva lepa jurčka...a kaj bi takrat z njima...
Poletna izvedba ali Obhodnica tretjič
V nedeljo zjutraj sva se z Andrejem odpeljala do Torke. Vzpon na Ratitovec in 2. del Obhodnice Ratitovec. Kosmati vrh, planini Klom in Pečana, Altemaver, Kremant in Kačji rob. Uspela! Nato pa še tek z Ratitovca v Danje, za smetano...
Obhodnica Ratitovec je tako padla še tretjič letos, manjka mi še jesenska izvedba. Kdaj in kako, v kakšni varianti in s kom, pa bo pokazal čas...
Albumu s prvega dela obhodnice sem dodal osem novih fotk.
Gobe in pogled z druge strani
Ponedeljek bi bil čas počitka, pa sem šel bolj na izi. Vrnil sem se po dveh urah, našel jurčke, pa lisičke in par marel...Bil sem vrh poraščenega hriba na nasprotni strani grape, našel sem presek, nekakšno okno, da sem lahko fotografiral Sp. Danje z druge strani...
Med popoldanskim sprehodom pa na Rotku še presenetljivo zanimivo srečanje znanega ultra TF para...Slovenija je majhna, a zelo lepa...
Torek pa...ja, ja, to je pa že druga tema...
Grohar
V soboto čez dan smo še nekaj stvari premaknili, ob 18. uri sem pa šel na tek. Kam? Grem v Sorico, pogledat progo za Groharjev tek. Traso "okrog griča" poznam še od prej. V Sorici sem se ustavil pri Janezu. Kakšno naključje: ravno se je odpravljal na testni tek po progi, zmenjena sta bila z Markom. Pridružil sem se jima in skupaj smo naredili dva kroga. 8 km + 2x3= 14. Ni slabo.
Proga pa zelo lepa, sem kar užival. Med tekom sem celo opazil dva lepa jurčka...a kaj bi takrat z njima...
Poletna izvedba ali Obhodnica tretjič
V nedeljo zjutraj sva se z Andrejem odpeljala do Torke. Vzpon na Ratitovec in 2. del Obhodnice Ratitovec. Kosmati vrh, planini Klom in Pečana, Altemaver, Kremant in Kačji rob. Uspela! Nato pa še tek z Ratitovca v Danje, za smetano...
Obhodnica Ratitovec je tako padla še tretjič letos, manjka mi še jesenska izvedba. Kdaj in kako, v kakšni varianti in s kom, pa bo pokazal čas...
Albumu s prvega dela obhodnice sem dodal osem novih fotk.
Gobe in pogled z druge strani
Ponedeljek bi bil čas počitka, pa sem šel bolj na izi. Vrnil sem se po dveh urah, našel jurčke, pa lisičke in par marel...Bil sem vrh poraščenega hriba na nasprotni strani grape, našel sem presek, nekakšno okno, da sem lahko fotografiral Sp. Danje z druge strani...
Med popoldanskim sprehodom pa na Rotku še presenetljivo zanimivo srečanje znanega ultra TF para...Slovenija je majhna, a zelo lepa...
Torek pa...ja, ja, to je pa že druga tema...
sobota, 13. avgust 2011
Gasa!
Obdobje počitka?? Neee!
Julij in avgust sta zame pomenila popoln preobrat, kar se teka tiče. Nikoli nisem tekel več kot 15 x na mesec. To so bili že dobri meseci, običajno je bilo to od 8-12x mesečno. Junija samo 4x. Potem sem stopil na plin: julij 33x, avgust do sedaj 13x. Ne vem še, kako bo naprej, dan se krajša, za nočni tek so pogoji zelo slabi. Poleg tega se bo pred bližajočimi se tekmami treba malo spočiti...
Bistvenega pomena je premik v glavi. Saj navsezadnje mi sploh ne bi bilo treba, imam že brez tega dovolj miganja, a sem tekač in zaenkrat ostajam. Tu pa mislim, da sta mi tista američana dala pravo oporo, potem ko sem ju začel brati pod drugo lučjo.
Postajam nekako bolj egoističen. Saj moram biti, naj se okolica (predvsem mislim na firmo) navadi na to, da imam tudi svoje interese, da rabim svoj čas za uveljavljanje le-teh. Vsak jih ima, narobe je, če se ne prilagajamo ampak se podrejamo eden drugemu...
Problemov z nogami kljub temu še nimam (a se ne bi rad prehitro hvalil ), bolečine v križu so pa itak že stalnica, del mene in sem jih vajen. No, tako, kot me je zgrabilo zadnjič v Barbarigi, me že dolgo ni, a tudi tako hitro minilo še nikoli. Tudi sedaj je bolečina prisotna, sem par dni kopal krompir...
Ali zaradi novega pristopa postajam boljši (hitrejši) tekač?
Ne vem še! To bodo pokazale tekme.
Kot prvo: glede na teke v zadnjem času in odsotnost s tekmovanj je prav veliko nisem več imel. Nekaj sem je prav gotovo ponovno pridobil, koliko v primerjavi s prejšnimi leti, pa ne vem.
Vsi vemo, da stalno enakomerno prestavljanje nog v še večjih količinah ne prinese boljših rezultatov, da telo potrebuje nove, močnejše dražljaje, ki ga ponesejo čez sedanji, obstoječi prag.
Tudi leta naredijo svoje: za solidne rezultate bo treba vlagati vedno več. Zavedati se moram, da so časi OR mimo.
Zelo prav bi mi prišla testna tekma, a se mi ne da. V nedeljo nekateri odhajajo na 12 km tek v Avstrijo, v ponedeljek je Kranjskogorska desetka...jaz se raje umaknem v "svoj svet"...
In potem bo, kar bo! Kmalu...
Julij in avgust sta zame pomenila popoln preobrat, kar se teka tiče. Nikoli nisem tekel več kot 15 x na mesec. To so bili že dobri meseci, običajno je bilo to od 8-12x mesečno. Junija samo 4x. Potem sem stopil na plin: julij 33x, avgust do sedaj 13x. Ne vem še, kako bo naprej, dan se krajša, za nočni tek so pogoji zelo slabi. Poleg tega se bo pred bližajočimi se tekmami treba malo spočiti...
Bistvenega pomena je premik v glavi. Saj navsezadnje mi sploh ne bi bilo treba, imam že brez tega dovolj miganja, a sem tekač in zaenkrat ostajam. Tu pa mislim, da sta mi tista američana dala pravo oporo, potem ko sem ju začel brati pod drugo lučjo.
Postajam nekako bolj egoističen. Saj moram biti, naj se okolica (predvsem mislim na firmo) navadi na to, da imam tudi svoje interese, da rabim svoj čas za uveljavljanje le-teh. Vsak jih ima, narobe je, če se ne prilagajamo ampak se podrejamo eden drugemu...
Problemov z nogami kljub temu še nimam (a se ne bi rad prehitro hvalil ), bolečine v križu so pa itak že stalnica, del mene in sem jih vajen. No, tako, kot me je zgrabilo zadnjič v Barbarigi, me že dolgo ni, a tudi tako hitro minilo še nikoli. Tudi sedaj je bolečina prisotna, sem par dni kopal krompir...
Ali zaradi novega pristopa postajam boljši (hitrejši) tekač?
Ne vem še! To bodo pokazale tekme.
Kot prvo: glede na teke v zadnjem času in odsotnost s tekmovanj je prav veliko nisem več imel. Nekaj sem je prav gotovo ponovno pridobil, koliko v primerjavi s prejšnimi leti, pa ne vem.
Vsi vemo, da stalno enakomerno prestavljanje nog v še večjih količinah ne prinese boljših rezultatov, da telo potrebuje nove, močnejše dražljaje, ki ga ponesejo čez sedanji, obstoječi prag.
Tudi leta naredijo svoje: za solidne rezultate bo treba vlagati vedno več. Zavedati se moram, da so časi OR mimo.
Zelo prav bi mi prišla testna tekma, a se mi ne da. V nedeljo nekateri odhajajo na 12 km tek v Avstrijo, v ponedeljek je Kranjskogorska desetka...jaz se raje umaknem v "svoj svet"...
In potem bo, kar bo! Kmalu...
petek, 12. avgust 2011
Prijetno s koristnim
Dopust vedno izkoristim za tek. Rad spoznavam kraje in okolico, kjer se nahajam in mislim, da je to najlaže, če sem peš.
Začetek julija sem tako spoznaval Vrbnik na otoku Krk, sedaj pa širšo okolico Barbarige. Tam smo bili že večkrat, tokrat smo bili spet po štirih letih.
Tek
V enajstih dneh sem tekel 15x. Prva dva dneva sem 30-im julijskim tekom dodal še tri. Četrti dan zjutraj sem naredil "tehnično napako". Po cca 40 min teka sem šel zaplavat. Ko sem potem tekel naprej, se mi je pojavila bolečina v križu, ki mi je zelo okrnila gibanje. En dan nisem tekel, šel sem spet šesti dan popoldne, sprva previdno in s strahom, ki pa se je pokazal za "v sredi votlega, okoli ga pa nič ni". Steklo je brez problemov!
Poznavalci so mi kasneje povedali, da se po teku moraš ohladiti, preden greš v vodo. ("Ja, zakaj pa misliš, da je na tri in duatlonih vedno prej plavanje kot tek?")
Moji ukrepi, ki so me postavili na noge v dokaj kratkem času:
Kje sem tekel in kaj sem videl?
Krasna tekaška varianta gre skozi bližnjo vas Betiga mimo krasnega posestva Meneghetti. Razvoj stancije spremljam že od samih začetkov, ko so posadili prve oljke, danes je že pogled na lepo urejene nasade oljk in vinograde veličasten. Mimo vodi makadamska cesta, ki te pripelje do kampa Colone. Tek skozi kamp, vračal sem se ob obali, a ta varijanta ne bi bila všeč tistim, ki raje tečejo po urejenih poteh. Stopničaste skalne plošče, kamnita obala..."gorski tek po ravnem".
Na severu se nahaja kraj Bale . Tja sem tekel po (večinoma) makadamski cesti. Tik pred krajem stojijo ostanki bivše predelovalnice tobaka (zaprta 1967)...Sprehod skozi stari del mesta...
Tek do cerkvice sv. Foške...
Istrski kažuni, arheološki ostanki...na tem blogu je veliko o tem. Seveda sem si večino ogledal.
Še nekaj fotk!
Začetek julija sem tako spoznaval Vrbnik na otoku Krk, sedaj pa širšo okolico Barbarige. Tam smo bili že večkrat, tokrat smo bili spet po štirih letih.
Tek
V enajstih dneh sem tekel 15x. Prva dva dneva sem 30-im julijskim tekom dodal še tri. Četrti dan zjutraj sem naredil "tehnično napako". Po cca 40 min teka sem šel zaplavat. Ko sem potem tekel naprej, se mi je pojavila bolečina v križu, ki mi je zelo okrnila gibanje. En dan nisem tekel, šel sem spet šesti dan popoldne, sprva previdno in s strahom, ki pa se je pokazal za "v sredi votlega, okoli ga pa nič ni". Steklo je brez problemov!
Poznavalci so mi kasneje povedali, da se po teku moraš ohladiti, preden greš v vodo. ("Ja, zakaj pa misliš, da je na tri in duatlonih vedno prej plavanje kot tek?")
Moji ukrepi, ki so me postavili na noge v dokaj kratkem času:
- Masaža z Ice power gelom;
- Nekaj, kar je na videz v nasprotju s prvim: tuširanje (ogrevanje) z vročo vodo;
- Lekadoli;
- Čeprav težko, pa vendarle: izvajanje gibalnih vaj za hrbet in trebušne mišice.
Kje sem tekel in kaj sem videl?
Krasna tekaška varianta gre skozi bližnjo vas Betiga mimo krasnega posestva Meneghetti. Razvoj stancije spremljam že od samih začetkov, ko so posadili prve oljke, danes je že pogled na lepo urejene nasade oljk in vinograde veličasten. Mimo vodi makadamska cesta, ki te pripelje do kampa Colone. Tek skozi kamp, vračal sem se ob obali, a ta varijanta ne bi bila všeč tistim, ki raje tečejo po urejenih poteh. Stopničaste skalne plošče, kamnita obala..."gorski tek po ravnem".
Na severu se nahaja kraj Bale . Tja sem tekel po (večinoma) makadamski cesti. Tik pred krajem stojijo ostanki bivše predelovalnice tobaka (zaprta 1967)...Sprehod skozi stari del mesta...
Tek do cerkvice sv. Foške...
Istrski kažuni, arheološki ostanki...na tem blogu je veliko o tem. Seveda sem si večino ogledal.
Še nekaj fotk!
petek, 29. julij 2011
Okrogle številke
Julij mineva v znamenju okroglih številk:
- 10 x sem tekel začetek meseca na dopustu v Vrbniku;
- 10 x sem vstal zjutraj pred službo in šel za dobre pol ure tečt;
- 30 x sem tekel v juliju do današnjega dne. Bili so dnevi, ko nisem tekel, a so bili tudi dnevi, ko sem tekel po dvakrat;
četrtek, 28. julij 2011
Motivacija
Vsak ima svoje razloge, zakaj je pričel s tekom. O tem je bilo že kar nekaj napisanega, Tekaški Forum ima temo, v katero člani lahko vpisujejo svoje razloge, zakaj so se podali na tekaško pot.
Druga stvar je motivacija, ki tekača žene naprej, da v teku vztraja, da nekateri vsak dan, večina pa bolj poredko (nekajkrat tedensko), a vendarle redno obujejo superge in gredo odtečt svoje kilometre. Tudi motivacija ima svojo temo na TF...
Napisanega je že veliko, zato bom karseda kratek...ko se že ukvarjam s knjigo Ultramaratonec Deana Karnazesa, bom navedel le par citatov, razmišljanj o začetkih in motivaciji:
Na lep primer družinske podpore, pravzaprav celega družinskega projekta, pa smo naleteli včeraj, ko je Nejc nadvse uspešno opravil z najvišjimi vrhovi naših treh gorskih skupin...Slovenski Alpski Trio.
Druga stvar je motivacija, ki tekača žene naprej, da v teku vztraja, da nekateri vsak dan, večina pa bolj poredko (nekajkrat tedensko), a vendarle redno obujejo superge in gredo odtečt svoje kilometre. Tudi motivacija ima svojo temo na TF...
Napisanega je že veliko, zato bom karseda kratek...ko se že ukvarjam s knjigo Ultramaratonec Deana Karnazesa, bom navedel le par citatov, razmišljanj o začetkih in motivaciji:
- Moja filozofija glede vadbe in treninga sledi načelu, da moraš to, kar počneš, ljubiti. V nasprotnem primeru vse skupaj doživljaš kot eno samo garanje in ne vztrajaš prav dolgo...Izbrati si morate nekaj, česar se boste veselili in kar vam bo predstavljalo strast.
- ...Jaz pri teku vztrajam zaradi občutka pustolovščine...Če zagledam kaj zanimivega, se ustavim in se razgledam. Srečujem se z divjimi živalmi, gledam vzhajajočo luno, čutim, kako pada temperatura in narašča vlaga v zraku. Pogovarjam se z ljudmi ob poti. Večina je prijaznih in moja čudna navada v njih vzbudi zanimanje. Nekateri mi mahajo, ko se peljejo mimo, drugi trobijo in mi kažejo "enoprste" znake.Vse to se mi zdi vznemirljivo, je kot potovanje v divjino. Ko sem potopljen v pustolovščino, ni nikoli dolgočasno.
- Zame je motivacija nekaj, kar zahteva samodisciplino in predanost. Zagotovo pridejo dnevi, ko se mi ne da vstati s kavča. A se prisilim...nekaj, kar lahko pomaga, je to, da imaš pred sabo cilj, recimo bližajočo se tekmo. Če vam to pomaga, se lahko prijavi še kak vaš prijatelj. Tako boste imeli partnerja za trening...
Na lep primer družinske podpore, pravzaprav celega družinskega projekta, pa smo naleteli včeraj, ko je Nejc nadvse uspešno opravil z najvišjimi vrhovi naših treh gorskih skupin...Slovenski Alpski Trio.
ponedeljek, 25. julij 2011
Te prime, pa te mine
Jutranji tek
Zadnjič sem se nekaj hvalil, da sem vpeljal jutranji tek. Zadeva je izgledala tako, da sem vstal malo čez peto uro zjutraj in "skočil" na 250 m višjo Hujsko ter po drugih poteh nazaj. Intenzivnih dobrih 30 minut.
Že takrat sem vedel, da to ne bo trajalo dolgo, morda do takrat, ko bo zjutraj še dovolj svetlo. Nočno potikanje po tistih koreninah pred službo ni varno. Iti na prometno cesto še manj. Atletska steza je v tem času še nedostopna (ključavnica), ne bi rad lezel kje čez ograjo.
Poleg tega je zadeva vezana tudi na službo. Danes sem spet vstal malo čez pet, odločen, da odtečem svoj hribovski krog. Pa sem se spomnil, da grem v službi zmontirat eno kuhinjo. Spet cel dan, pa bogve, v katerem nadstropju, koliko stopnic...za to rabim energijo, ne smem se že pred službo skurit. In sem šel nazaj spat, še za eno uro. Še dobro, po rekordnih 2145 stopnicah prejšni torek je bila tokrat računica sledeča: 22X65= 1430. Tistih vmesnih, kar je pod 1000, sploh ne štejem več...
Tako sem v juliju do sedaj šel na jutranji tek 7x. Danes sem se potem, ko sem prišel domov, odvlekel na počasen 40 minutni tek, brez kakšne posebne živahnosti.
Zadnjič sem se nekaj hvalil, da sem vpeljal jutranji tek. Zadeva je izgledala tako, da sem vstal malo čez peto uro zjutraj in "skočil" na 250 m višjo Hujsko ter po drugih poteh nazaj. Intenzivnih dobrih 30 minut.
Že takrat sem vedel, da to ne bo trajalo dolgo, morda do takrat, ko bo zjutraj še dovolj svetlo. Nočno potikanje po tistih koreninah pred službo ni varno. Iti na prometno cesto še manj. Atletska steza je v tem času še nedostopna (ključavnica), ne bi rad lezel kje čez ograjo.
Poleg tega je zadeva vezana tudi na službo. Danes sem spet vstal malo čez pet, odločen, da odtečem svoj hribovski krog. Pa sem se spomnil, da grem v službi zmontirat eno kuhinjo. Spet cel dan, pa bogve, v katerem nadstropju, koliko stopnic...za to rabim energijo, ne smem se že pred službo skurit. In sem šel nazaj spat, še za eno uro. Še dobro, po rekordnih 2145 stopnicah prejšni torek je bila tokrat računica sledeča: 22X65= 1430. Tistih vmesnih, kar je pod 1000, sploh ne štejem več...
Tako sem v juliju do sedaj šel na jutranji tek 7x. Danes sem se potem, ko sem prišel domov, odvlekel na počasen 40 minutni tek, brez kakšne posebne živahnosti.
sobota, 23. julij 2011
Ultramaratonec
Tema, o kateri sem že besedičil v svojem drugem spletnem dnevniku , potem, ko sem ponovno prebiral knjigo Ultramaratonec, pa mi stalno vzbuja nove misli, dodatno podkrepljene v aktualni temi "ultra treningi" na Tekaškem forumu...
Ultra tek pri nas je v vzponu, precej po zaslugi Tekaškega foruma. Kot sem tudi že sam večkrat zapisal: če ne bi bil na TF, ne bi vedel, da pri nas (razen Dušana) še kdo počne kaj podobnega. Naši ultraši tudi v mednarodnem merilu dosegajo zavidljive rezultate...
V zadnjih letih sem se ravno toliko dotaknil ultra scene, da večino naših ultrašev poznam (ponosen na to!), z nekaterimi smo skupaj pretekli kar nekaj kilometrov. Nekateri od njih so "pravi ultraši s srcem in dušo".
Leta izkušenj, opazovanje dogajanja, pogovori s sotrpini in sedaj še prebiranje "Ultramaratonca" z drugega zornega kota so me pripeljali do ugotovitve, da pravi ultraš vendarle ne more biti vsak. Naj si pomagam s citati iz knjige:
Ultra tek pri nas je v vzponu, precej po zaslugi Tekaškega foruma. Kot sem tudi že sam večkrat zapisal: če ne bi bil na TF, ne bi vedel, da pri nas (razen Dušana) še kdo počne kaj podobnega. Naši ultraši tudi v mednarodnem merilu dosegajo zavidljive rezultate...
V zadnjih letih sem se ravno toliko dotaknil ultra scene, da večino naših ultrašev poznam (ponosen na to!), z nekaterimi smo skupaj pretekli kar nekaj kilometrov. Nekateri od njih so "pravi ultraši s srcem in dušo".
Leta izkušenj, opazovanje dogajanja, pogovori s sotrpini in sedaj še prebiranje "Ultramaratonca" z drugega zornega kota so me pripeljali do ugotovitve, da pravi ultraš vendarle ne more biti vsak. Naj si pomagam s citati iz knjige:
- Tekači so pravi ljudje. Ne tečejo zaradi denarja ali priznanja, to počnejo iz strasti...Ultratekači gredo še stopnjo više. Trening za tek na 100 milj poleg redne službe zahteva neverjetno predanost in odločnost. Potrebna je posebna vrsta človeka, da vzdrži ogromen fizični napor in čustveni davek, ki ga terja nastopanje na tako visoki ravni. Brez discipline vsakodnevnega vstajanja pred zoro in nabiranja kilometrov ti ne bo nikoli uspelo. Če ti v srcu ne gori močan ogenj, nima smisla poskušati.
- Štiriindvajseturni tek brez postankov ne gre preveč dobro skupaj z živahnim socialnim življenjem....Večinoma so le z energijo prenabiti adrenalinski odvisniki, ki hočejo užiti življenje do zadnje kapljice; življenski superuporabniki, če hočete. Karkoli je že razlog, v vseh gori močan notranji ogenj...
- ...v letih sem v vrste ultravzdržljivostnih tekačev pripeljal kar nekaj novincev. Žal jih je večina izstopila in mi ni nikoli odpustila, da sem jih zvlekel v ta šport.
- Človeško telo je zmožno neverjetnih vzdržljivostnih dosežkov, a ima varovalne mehanizme, ki preprečujejo njegovo popolno uničenje...Padec v nezavest je poslednje dejanje telesne samoohranitve. Ko se zibaš na robu prisebnosti,... postane korak prek roba zelo realna grožnja. V nekem trenutku tečeš, v naslednjem si že v reševalnem vozilu, na poti do urgence.
- Ko sem prihajal v Santa Cruz (199 milj!), sem bil v celoti izpolnjen. Večina ljudi tega nikoli ne doživi.. Strah jih je in primanjkuje jim volje, da bi od sebe zahtevali več, zato izberejo lažjo pot, gredo po liniji najmanjšega odpora. A borba in trpljenje, kot sem sprevidel, sta bistvo življenja, ki ga je vredno živeti. Če ne greš preko točke udobja, če od sebe nenehno ne zahtevaš nečesa več- in ob tem rasteš in se učiš- si izbral obstoj v otopelosti. Onemogočaš si izjemno potovanje.
sobota, 9. julij 2011
Izkoriščena priložnost
Za letošnji dopust sva si izbrala Vrbnik, majhen kraj na otoku Krk. Dobra izbira. Zanimiv kraj, odlično izbran apartma...s tekaškega stališča pa pravi raj. V okolici so številne markirane poti , ki so mi bile v oporo pri raziskovanju. Zemljevid stoji v obliki panoramske table takoj ob parkirišču, ko prispeš v mesto, kasneje pa sem karto (1: 21000) našel tudi v kupčku info materiala v apartmaju.
10 X v osmih dneh
Tekel sem vsak dan, začenši v petek, 1. julija do petka, 8. julija:
Trase so bile delno asfalt, delno (slabe) makadamske ceste, delno poti in steze, zelo razgibane...
Kinvara se obnese odlično na urejenih poteh, obute sem jih imel tudi drugi dan na Hlamu, brez pripomb, le smilile so se mi in kasneje sem za tisto kamenje in ostre skale obul raje stare riderke.
Nekaj fotk, par iz mesta, par z obhodnice...večina starih napisov v Vrbniku je v glagolici (tudi na nekaterih fotkah).
10 X v osmih dneh
Tekel sem vsak dan, začenši v petek, 1. julija do petka, 8. julija:
- prvi dan proti severozahodu (zaliv Sv. Marka, Risika, Garica), skupno 1 uro 40 min;
- drugi dan samotne poti in steze južno od Vrbnika, najvišja točka M. Hlam (446 mnv), skupno 2 uri;
- tretji dan (JV) od zaliva do zaliva : Potovošče, Srščica, Vinca in nazaj. Asfalt do prvega, naprej steza...skupno 1 uro 50 min;
- četrti dan cesta: Vrbnik- Punat- Vrbnik. Nazaj sem bil v 1 uri 20 min;
- peti dan sem imel krajši tek, 45 min, po markirani pešpoti skozi vrbniške vinograde, nazaj po cesti;
- prejšne dni sem šel na tek ob 7 uri 10 min zjutraj. Danes je na vrsti dolg tek...odločil sem se preteči (in prehoditi) Vrbniško planinsko obhodnico , (uradno 25 km dolgo, razgibano pot, markirano na cca 10 ur). Šel sem uro prej, ob 6:10, s sabo sem za spremembo vzel bidon s pol litra vode (ostale dni nič) in fotoaparat. Označena dobro, le na višinah med 350 in 400 m je orijentacija zelo težavna. Divjina, samo kamenje, markacije kot talne označbe na kamenju. Stojiš in opazuješ okolico, dokler nekje kakih 100 m naprej ne odkriješ nekaj rdečega. Trikrat sem se vračal do prejšne, da sem preveril, če nisem kje kaj zgrešil...Čez 3 ure 40 minut sem bil ponovno v Vrbniku...;
- sedmi dan zjutraj 1 uro in 30 minut teka, SZ (podobno prvemu dnevu);
- zvečer težak trening, krog za cca 8 minut (moj tempo) po mestu s spustom do luke in ponovnim vzponom...garaško...ponovil 4X s par minut vmesne pavze;
- osmi dan zjutraj le dobre pol ure tekanja po Vrbniku in bližnji okolici;
- zvečer 45 min tempa;
Trase so bile delno asfalt, delno (slabe) makadamske ceste, delno poti in steze, zelo razgibane...
Kinvara se obnese odlično na urejenih poteh, obute sem jih imel tudi drugi dan na Hlamu, brez pripomb, le smilile so se mi in kasneje sem za tisto kamenje in ostre skale obul raje stare riderke.
Nekaj fotk, par iz mesta, par z obhodnice...večina starih napisov v Vrbniku je v glagolici (tudi na nekaterih fotkah).
ponedeljek, 27. junij 2011
46x31= 1426
Če bo šlo tako naprej, ne le da bom nehal tekmovat, nehal bom teči!
Junij je pri koncu, v celem mesecu sem tekel le 4X. Lutanje po Javornikih, vztrajanje z žabcem in ekipo v Vipavi, osvajanje našega Ratitovca, pa v lepi Baški grapi sem bil zraven. In to je vse!
Naslovna matematična formula predstavlja število danes prehojenih stopnic z obremenitvijo. Službeno. Pa eno tekaško legendo sem naključno srečal...
In sedaj spet delam plane, tako kot običajno za novo leto. Ja, bom več tekel... ko bodo dopusti mimo, bodo tekme, če bom kam šel, moram čim dražje prodati svojo kožo...
Julijski dopust v Vrbniku bi bil lahko lepa priložnost, le izkoristiti jo moram. Romana na dopust, jaz pa na priprave. O tem pa več potem...
Junij je pri koncu, v celem mesecu sem tekel le 4X. Lutanje po Javornikih, vztrajanje z žabcem in ekipo v Vipavi, osvajanje našega Ratitovca, pa v lepi Baški grapi sem bil zraven. In to je vse!
Naslovna matematična formula predstavlja število danes prehojenih stopnic z obremenitvijo. Službeno. Pa eno tekaško legendo sem naključno srečal...
In sedaj spet delam plane, tako kot običajno za novo leto. Ja, bom več tekel... ko bodo dopusti mimo, bodo tekme, če bom kam šel, moram čim dražje prodati svojo kožo...
Julijski dopust v Vrbniku bi bil lahko lepa priložnost, le izkoristiti jo moram. Romana na dopust, jaz pa na priprave. O tem pa več potem...
nedelja, 19. junij 2011
Bil sem zraven (GM4o 2011)
Od kod naslov??
Tisti, ki so bili tam, že vedo, da gre za napis na zadnji strani darilne majice, za ostale pa
Gorski maraton štirih občin
je vsako leto nekaj posebnega. Letos je bila to že jubilejna deseta izvedba, Podbrdo pa je tokrat gostilo tudi 8. svetovno prvenstvo in 2. državno prvenstvo v gorskem maratonu.
Sama proga je doživela nekaj sprememb, zato je bila daljša in z več višinske razlike, predvsem spustov, ker je bil štart na Petrovem brdu, cilj pa v Podbrdu.
Zalogaj je od organizatorjev terjal veliko dela, a so ga ponovno opravili z odliko. Vsaka čast!!
Zjutraj se je na PB zbralo dobrih 400 tekačic in tekačev, spredaj reprezentance, zadaj pa ostali...
Pol ure pred štartom je nekaj strašil dež, a to je bilo na srečo tudi vse. Ker smo ljudje pač taki, da zelo hitro dobimo kaj, nad čemer se pritožujemo, lahko rečem, da nas je v tem smislu vreme pustilo na cedilu. Nismo se imeli kaj pritoževati!
Moj tek, moje misli...
Za GM sem se prijavil takoj po novem letu. Osnovni moto je bil: VAŽNO JE SODELOVATI! Svoje "tekme sezone" ali "tekme leta" že dolgo nimam več in se za nobeno posebej ne pripravljam ali "brusim" z namenom "dati vse od sebe". Pač še ena tekma. Tako je bilo tudi z GM.
Zelo sem hvaležen organizatorju, da me je s spremembo proge osvobodil še ene spone: lovljenja osebnih rekordov. Tako sem lahko šel na progo res sproščeno, brez pravega tekmovalnega naboja, odločen, da ne bom nikogar lovil ampak šel svoj tempo.
Po pričakovanju so mi dali vetra že prvi resni klanci od PB do Kovc. Tam so šle mimo mene procesije, nekateri so celo spraševali, kaj je z mano narobe. I, kaj neki, klanec je! Pa pot je še dolga. Ja, če bi bil cilj vrh Koble ali na Črni prsti, potem bi se dalo še malo stisnit...
Pa vendar, v takem položaju se po glavi začnejo motati negativne misli. Tukaj smo šele na začetku, spočiti, pa tudi klanec ni tako ekstremen, na drugi strani proti Durniku je v nogah že veliko kilometrov, klanec bolj strm...In tehtam, kaj je bolj pomembno. Odgovor je jasen, ponuja se mi kar z zapestnice "NEVER GIVE UP", ki jo nosim. Treba je priti v cilj, pa četudi malo počasneje!
Na Suho, najvišjo točko proge, sem prisopihal na 171. mestu. Sledi spust na Kal, Stržišče..., del od Znojil proti Oblokam sem večinoma prehodil..., v Hudajužni sem 162-i.
Zdaj pa "ura resnice". Durnik! Kar dobro mi gre. Prej sem se šparal, sedaj se mi obrestuje. Nobenih hujših kriz in na Porezen sem prispel kot 137-i. Napredujem!
Sedaj pa dol, v Podbrdo. Zadnjih 7 km, v glavnem spust. Ni slabo. V cilj sem pritekel z nasmehom na 102. mesto (absolutno moški) s časom 4 ure 48 min in nekaj drobiža.
Gorivo na progi
Na okrepčevalnicah je bilo vsega dovolj. Jaz sem predvsem veliko pil: voda, cedevita...jedel pa le pomaranče in limone. Nobenih gelov, tablic, niti čokolade ali sladkorja. Ja, pa s soljo sem se učinkovito obranil krčev.
A brez bojnih ran ne gre: pojavile so se mi v obliki dveh žuljev na petnem delu stopala. Na srečo šele v zadnjem delu s Porezna dol.
Čestitke tekmovalkam in tekmovalcem ter organizacijski ekipi...
Hvala navijačem ter Leonu (TF semjul) za prevoz...
Rezultati
Tisti, ki so bili tam, že vedo, da gre za napis na zadnji strani darilne majice, za ostale pa
Gorski maraton štirih občin
je vsako leto nekaj posebnega. Letos je bila to že jubilejna deseta izvedba, Podbrdo pa je tokrat gostilo tudi 8. svetovno prvenstvo in 2. državno prvenstvo v gorskem maratonu.
Sama proga je doživela nekaj sprememb, zato je bila daljša in z več višinske razlike, predvsem spustov, ker je bil štart na Petrovem brdu, cilj pa v Podbrdu.
Zalogaj je od organizatorjev terjal veliko dela, a so ga ponovno opravili z odliko. Vsaka čast!!
Zjutraj se je na PB zbralo dobrih 400 tekačic in tekačev, spredaj reprezentance, zadaj pa ostali...
Pol ure pred štartom je nekaj strašil dež, a to je bilo na srečo tudi vse. Ker smo ljudje pač taki, da zelo hitro dobimo kaj, nad čemer se pritožujemo, lahko rečem, da nas je v tem smislu vreme pustilo na cedilu. Nismo se imeli kaj pritoževati!
Moj tek, moje misli...
Za GM sem se prijavil takoj po novem letu. Osnovni moto je bil: VAŽNO JE SODELOVATI! Svoje "tekme sezone" ali "tekme leta" že dolgo nimam več in se za nobeno posebej ne pripravljam ali "brusim" z namenom "dati vse od sebe". Pač še ena tekma. Tako je bilo tudi z GM.
Zelo sem hvaležen organizatorju, da me je s spremembo proge osvobodil še ene spone: lovljenja osebnih rekordov. Tako sem lahko šel na progo res sproščeno, brez pravega tekmovalnega naboja, odločen, da ne bom nikogar lovil ampak šel svoj tempo.
Po pričakovanju so mi dali vetra že prvi resni klanci od PB do Kovc. Tam so šle mimo mene procesije, nekateri so celo spraševali, kaj je z mano narobe. I, kaj neki, klanec je! Pa pot je še dolga. Ja, če bi bil cilj vrh Koble ali na Črni prsti, potem bi se dalo še malo stisnit...
Pa vendar, v takem položaju se po glavi začnejo motati negativne misli. Tukaj smo šele na začetku, spočiti, pa tudi klanec ni tako ekstremen, na drugi strani proti Durniku je v nogah že veliko kilometrov, klanec bolj strm...In tehtam, kaj je bolj pomembno. Odgovor je jasen, ponuja se mi kar z zapestnice "NEVER GIVE UP", ki jo nosim. Treba je priti v cilj, pa četudi malo počasneje!
Na Suho, najvišjo točko proge, sem prisopihal na 171. mestu. Sledi spust na Kal, Stržišče..., del od Znojil proti Oblokam sem večinoma prehodil..., v Hudajužni sem 162-i.
Zdaj pa "ura resnice". Durnik! Kar dobro mi gre. Prej sem se šparal, sedaj se mi obrestuje. Nobenih hujših kriz in na Porezen sem prispel kot 137-i. Napredujem!
Sedaj pa dol, v Podbrdo. Zadnjih 7 km, v glavnem spust. Ni slabo. V cilj sem pritekel z nasmehom na 102. mesto (absolutno moški) s časom 4 ure 48 min in nekaj drobiža.
Gorivo na progi
Na okrepčevalnicah je bilo vsega dovolj. Jaz sem predvsem veliko pil: voda, cedevita...jedel pa le pomaranče in limone. Nobenih gelov, tablic, niti čokolade ali sladkorja. Ja, pa s soljo sem se učinkovito obranil krčev.
A brez bojnih ran ne gre: pojavile so se mi v obliki dveh žuljev na petnem delu stopala. Na srečo šele v zadnjem delu s Porezna dol.
Čestitke tekmovalkam in tekmovalcem ter organizacijski ekipi...
Hvala navijačem ter Leonu (TF semjul) za prevoz...
Rezultati
Naročite se na:
Komentarji (Atom)