nedelja, 16. december 2012

Energija


...pomemben pa je korak k dejanjem...zadnje besede nočnega prispevka.
Od nekje sem dobil energijo in dovolj volje, da sem svojemu tekanju dodal pospešek, ne hitrostni, pač pa količinski. Če sem še pred kratkim jamral, da tečem samo še za konec tedna, sem takoj nato preklopil krepko nad svoje povprečje. Sedaj grem vsak dan, ne glede na vreme, pa tudi nočne vzpone na Hujsko sem preložil iz predala "misija nemogoče" v "čisto uživancijo". 21. ura je prava za take podvige, vzame mi pa cca 50 min časa na izy...

Tereni
Še vedno sem le v klancih. Gozd, steze, vlake, grape, brezpotja. Čim dlje od ceste. To mi nudi prave užitke. Lepo je bilo gaziti cel sneg, lepo je sedaj čofotati po razmočeni snežni plundri ali listju, kjer je sneg že pobralo.
Drugi razlog je že več kot tri mesece prisotna poškodba, ki me še vedno ovira pri "normalnem teku"...

Vse to pa so stvari, ki mi bodo dale kar precej misliti ob načrtovanju za naslednje leto.

In od kje mi naenkrat energija, da počnem do pred kratkim nepredstavljivo??

Morda pa tule...


Začetek decembra...

...nam je spet prinesel novo čtivo: TEKplus in Tekač.si (medtem, ko Jureka še vedno nimam).
Obe reviji (času primerno) namenjata veliko prostora raznim oblikam zimskega miganja, poleg teka tudi alternativnim športom, s katerimi v zimskih razmerah lahko zapolnimo prosti čas in ostanemo aktivni, namreč:
"Prva zakonitost zdrave športne vadbe je rednost, to pa veliko lažje dosežemo s pestrostjo...Da se izognemo športnim poškodbam, je zaželeno določen obseg vadbe nadomestiti z drugimi vsebinami. Priporočljivo je torej kolobariti, tako kot se kolobari v naravi" (dr. Škof)
In: "Zimsko obdobje je predolgo, da bi si lahko privoščili neaktivnost!" (Robert Slabanja)

V "tekaču" sta zanimivi tudi kolumni: prva je izpod peresa bosonogega Marka Robleka s prešernovskim naslovom Ko brez miru okrog divjam, ki ugotavlja, da se "Morda da teči tudi brez agende, brez tekmovalnega plana in tempiranja forme"oz.: "zdaj razume, da se da teči tudi tjavendan, brez točno določene tekme, za katero se pripravljaš"...
...drugo pa je napisal Igor E. Bergant (ki veliko teče), v kolumni pa pojasnjuje, kako s tekom Pozimi krepimo zrelost in samozavest...
Obe kolumni sta zelo berljivi!
V tekplus pa poleg ostalega najdemo prispevke o oblačilih in copatih za zimsko vadbo ter o opremi za smučarski tek (smuči, čevlji, palice in vezi) + nekaj namigov glede mazanja tekaških smuči...

To so besede...pomemben pa je korak k dejanjem...

četrtek, 13. december 2012

Spodobi se spet kaj napisati...

Zadnje čase sem pa v tem dnevniku slabo aktiven: ena objava o 50 km trekingu čez Ratitovec in Soriško planino ter druga o aktivnem ukvarjanju s hobijem v začetku decembra.
Če bi kdo "bajdevej" poškilil še v moj drugi spletni dnevnik, kjer imam v tem času sedem objav: od malih kobacajev (pravzaprav ednina), kuharije...do odličnega ponedeljkovega koncerta "Everything Louder Than Everyone Else"itd...in bi morda kdo celo pomislil, da tip sploh ne teče več...pa bi se zmotil! Že dolgo zelo dobro vem, da je tole resnica in se temu primerno skušam tudi obnašati in tako v tem tednu nisem migal samo včeraj, ko sem na štajerskem koncu montiral eno kuhinjo in sem bil doma šele ob devetih zvečer (pa še to je laž, ker tudi to delo zahteva kar nekaj miganja), ostale dni sem pa ubiral domače klance, včasih po shojenih zasneženih stezah, drugič spet po celcu...včasih lovil poznopopoldanske sončne žarke, prejšno soboto padajoče snežinke, pa tudi nočne Hujske z lučko na glavi se že privajam.

Sicer se pa bliža novo leto, čas obračuna za nazaj in načrtov za naprej.
Čas hiti, dogodek se bliža in trenutno se še odločam: iti ali ne iti. Nadaljevati tradicijo...?
Lani je bilo takole...

nedelja, 2. december 2012

Tek kot hobi

Citat, ki sem ga zapisal  na blogu pred dvema tednoma:
"Migam, kolikor mi dopušča čas: kadar sem doma tam nekje do 16. ure, se običajno še "spustim s ketne" in zagrizem v katerega od bližjih klancev in to je zaenkrat v povprečju 2x med tednom in potem še za vikend." se je medtem zreduciral samo na tekaško miganje za konec tedna (miganje skozi teden v službi ne šteje). Pa konec tedna malo več! To je bilo prejšni teden.

Ta vikend pa:
*  v soboto sem, glede na to, da v temi ne tečem , naredil nekaj izjemnega. Sicer nisem prvič s čelko na glavi taval naokoli v temi (GM40, nočni Ratitovec...), bilo pa je prvič, da se mi je ob osmih zvečer samemu zahotelo razmigavanja in sem jo kresnil čez Kres na Hujsko in malce naokoli, skupaj slabo uro, 250 m višincev...;
* danes je potekala četrta tekma Kranjske zimske lige s Stražišča na Mohorja, pa sem si rekel, da jih grem malo pogledat. Seveda ne tekmovat, pač pa spet eno svojo varianto. Šel sem torej iz Selc po eni grapi, kjer do sedaj še nisem hodil in (pričakovano) me je pripeljala na markirano pot med Lajšami in Mohorjem. Od doma sem šel namenoma dovolj zgodaj, da mi ni bilo treba dihati "na škrge" za pravočasen prihod na cilj tekme. Na Mohorju sem pričakal tekače, nato sem odšel po LPP v Dražgoše (obisk pri starših), nato pa skozi Lajše nazaj na izhodišče.
Podrobnosti o tekmi je napisal Bojan...
Pa še par slikc




nedelja, 25. november 2012

Podaljšana Obhodnica Ratitovec

Kdor snuje, zasnuje!

Že v svojem prejšnjem blogu sem naglas razmišljal o idejah...(vencelj, ne dolgovezi, vse na povezavi piše, če koga zanima, lahko klikne in prebere)...in nastalo je:

Celotna obhodnica z 12-imi kontrolnimi točkami, ki je uradno dolga 25 km, v tokratni izvedbi smo jo podaljšali z dostopom iz doline (Železniki) in zaključnim spustom na izhodiščno točko...

POT
Ob 7. uri zjutraj smo izpred pošte v Železnikih (450 m) štartali trije: legenda Macuh Peter, TF Scooby Miha Vidali in jaz. Krenili smo čez Kres in Hujsko do kmetije Novak, nato pa naprej na Pašni vrh in na "desni Ratitovec" (če gledamo iz doline), Kosmati vrh (1643m). Tu smo se prvič "priklopili" na Obhodnico, sledil je spust na planino Klom (1490 m) in na planino Pečana (1470 m). Tu smo se od obhodnice ločili iz več razlogov:
  1. Želja je bila krožna tura, če bi šli na Soriško planino po trasi obhodnice, bi se vračali po isti;
  2. "nebodigatreba hrib", Šavnik, je od ostalih, ki obkrožajo Soriško planino (in so vsi vključeni v obhodnico), kar oddaljen, do njega pa vodi pot oz. steza, po kateri se potem tudi vračamo. Mi smo šli s planine Pečana proti Soriški planini  po makadamski cesti (8 km) do asfaltirane s Soriške proti Bohinju, nato pa naprej po makadamski (še 4 km), ki nas je pripeljala na Baško sedlo (kjer smo se na blizu "povohali" s traso GM 40), tam pa smo zavili levo proti Možicu in tako Šavnik "pobrali" skoraj spotoma;
  3. S tem smo podaljšali svojo pot;
Torej: 12 km gozdnih cest, ponekod lepi razgledi na Julijce in bohinjsko kotlino, gozd, narava, mir, tišina...pa vendarle (zame) najbolj duhomoren del poti. Sem bil vesel, ko smo bili enkrat na sedlu.
 Megla s primorske strani, a Šavnik (1574m) je dovolj visoko, da smo prišli nad mejo...
Možic(1602), Slatnik (1609), Lajnar (1549) in Dravh (1547) smo hitro "obrnili", sledila je obnovitev zalog za preostali del.
Pičimo s Soriške planine proti Ratitovcu, štempljamo še Kačji rob (1520), Kremant (1658) in najvišji vrh Ratitovškega pogorja, Altemaver (1678) ter zadnjo točko, Gladki vrh (1667). V koči na Ratitovcu smo si uredili pisarno in opravili tajniške posle (podatki v dnevnikih, vpis v knjigo obhodnice, podelitev značk Petru in Mihu za prvič, meni za petič), nato pa po krajši varianti skozi Podlonk v dolino. Nas je že noč lovila.

Tehnikalije in razkorak

Na "izmeri" je bil tokrat Miha: nameril je razdaljo 49,6 km in cca. 2800 m višincev.
Jaz sem prej razdaljo meril na enem od interaktivnih atlasov s pomankljivo slovensko kartografijo in prišel do "dobrih 40 km". Že na Kosmatem vrhu je bila razlika zeeelooo velika: mojih predvidenih 6 km se je nakuhalo za 50 %, na dejanskih 9 km. Zadeva je jasna: jaz sem vlekel počez, v naravi gre vedno cik-cak. S Kosmatega vrha do Baškega sedla (v glavnem cesta) razlike skoraj ni bilo, v nadaljevanju po planinskih poteh Soriške planine in Ratitovca pa spet...tako smo naredili za cca 8 km več od ocene in porabili več časa.


Aja, čas:
bruto 10 ur (ravno od teme do teme), postanki na Soriški planini za obnovitev zalog cca 20 min, na Ratitovcu za birokracijo (nisem gledal na uro ???: ) in 12 x na točkah obhodnice za štempl, postavitev foto studia, poziranje itd... :mrgreen: (sam bog ve, koliko vsega skupaj, a po oceni je pol ure zihr šlo v maloro... Corpus delicti )

Fotke
 Scooby-jeve
moje
...in to je zaenkrat to...

P.S.: Zeleno v tekstu so povezave (link), z rdečo sem označil točke obhodnice.





ponedeljek, 29. oktober 2012

LM, GM in kup idej...

Če se kaj dogaja, je tudi kaj pisati. Pri meni se sedaj navidezno ne dogaja nič, pa vseeno pišem.

LM
17. Ljubljanski maraton je mimo. Zadnja leta sem nanizal pet zaporednih nastopov, letos me je v času prijavljanja pestila poškodba (ki, btw., še ni OK), po drugi strani pa kakšno leto pavze tudi ne škodi. Drenjanje po ljubljanskih ulicah sem na dan tekme nadomestil s solo divjanjem po klancih v moji bližnji okolici. Narava, mir in tišina ter zgodnja zima so mi nudili prave užitke. So stvari, ki mi trenutno pomenijo veliko več kot še en nastop na ljubljancu.

GM
Za soboto sem imel v planu še en krog po trasi gorskega maratona štirih občin. Stvar je zaenkrat padla v vodo (vreme in služba), bomo videli, kako bo za naprej. Če se bo sneg v višinah obdržal, bo to ena dolga zima...
Prejšni teden se je v knjigo ekstremne sekcije vpisala Helena, opravila je dva kroga z Jernejem (čestitke obema!), čeprav mi še vedno ni jasno, kaj nekoga vleče, da štarta ob uri, ko je jasno, da bo šiht v glavnem nočni. No ja, ljudje smo različni, vreme je bilo takrat idealno (manjkala je le polna luna) in če bi bil štart npr. v soboto zjutraj, bi verjetno tudi jaz zakoračil...
Priprave za tekmo naslednje leto so v razmahu, proga bo ponovno daljša, s štartom in ciljem v Podbrdu (42 195 m). Če bi bil prijavljen za LM, bi šel na sejem "Tečem" na GR in bi se verjetno že prijavil za GM 2013. Od danes so odprte tudi spletne prijave.

Ideje za "podaljšane solaže"
Zadnjič sva z Romano kolovratila po Ratitovcu, pa so mi ideje kar vrele na plan:
*ker ne maram nočnih podvigov in iščem take za en dan, bi bilo morda zanimivo združiti GM in obhodnico Ratitovec!
*Sama obhodnica Ratitovec je (uradno) dolga 25 km + povratek na izhodišče. Ena od možnosti je ponovitev Obhodnice v štirih zaporednih letnih časih. To sem lani naredil. Kaj pa, če bi obhodnico opravil v dveh zaporednih krogih in v dveh zaporednih letnih časih. Pravi datum, prava ura: npr. prvi krog zadnje jesenske ure, drugega prve zimske ure.
Letos bo to 21.12... 

"21.12.2012 ob 12:11 uri  Zimski solsticij -  začetek zime
Dnevu ko se začne zima rečemo zimski Sončni obrat (solsticij). Zemljina vrtilna os je v tem trenutku nagnjena -23,44°. Sončni vzhod dne 21.12.2012 je ob 7:37 uri, zahod pa 16:12 uri. Dan je takrat najkrajši in noč najdaljša. Dan bo dolg le 8:35 ur. Izračuni veljajo za stojno točko 46,461 N in 15,817 E,  nadmorsko višino 323 metrov, časovni pas A (GMT+1).
Davna ljudstva so zimski Sončni obrat praznovala kot praznik boga Sonca. Praznik ko je Sonce premagalo temo in se dan začne spet daljšati, kar simbolizira zmago dobrega nad zlim (svetloba premagala temo - dobro premagalo zlo). Krščanstvo je praznik boga Sonca preuredilo v Božič, kot praznik rojstva Jezusa - Odrešenika sveta."(citat)


* idej je šepaše...

V službi pa dela, da se ven ne vidimo, kar pa v teh časih tudi ni slabo. Od 6. do 11. novembra smo tudi med razstavljalci na Ljubljanskem pohištvenem sejmu (dve kuhinji itd.)...konec tedna postavljamo na GR, kar pomeni, da s tekom spet ne bo nič...




četrtek, 18. oktober 2012

Tekaško testiranje

Dolgo sem se odločal...in se sedaj končno odločil. Včeraj sem opravil tekaški test, pa ne bom na dolgo razpredal o postopkih, to je par tednov nazaj dovolj natančno opisal David na svojem blogu . Nimam kaj dodati, razen podrobnosti o protokolu v drugem delu: hitrost se je povečevala na dve minuti do 13,3 km/h, nato smo ostali pri tej hitrosti, povečevali pa smo naklon...
Neverjetna hitrost pri rezultatih: ustni  interpretaciji rezultatov takoj po testu je zjutraj na mailu za budnico poskrbelo   izčrpno šeststransko poročilo skupaj z diagrami, nasveti in poročili + video posnetki teka z zadnje in desne strani, ki pokažejo nepravilnosti (neoptimalnosti) v tehniki teka.
Za rezultate si  moram vzeti še nekaj časa, so pa dober pokazatelj, kje so rezerve...

Tekači smo v glavnem zelo skrivnostni
Kaj počnemo, koliko treniramo, koliko kilometrov in s kakšno intenzivnostjo pretečemo za trening...nekateri na vprašanje, koliko trenirajo, odgovarjajo, da nič...a na tekmah so vedno med najboljšimi...
Lahko bi objavil rezultate svojih testov, a jih ne bom, ostal bom (tekaško) skrivnosten...razen, če me kdo kaj vpraša in bom celo znal odgovoriti...

Zakaj sem delal test?
Mnogi test opravijo pred začetkom priprav na pomembno tekmovanje, nato hočejo videti napredek in se testirajo enkrat v vmesnem obdobju in potem tik pred glavno, "veliko" tekmo.
Pri meni to odpade. Sem vsestranski tekač, skoraj v vsakem trenutku pripravljen teči (skoraj) šprinte ali pa (ultra) maratonske razdalje, ravninske ali trail variante, prav posebej za določene tekme se pa že lep čas ne pripravljam več.
Tako točen odgovor na vprašanje tudi meni še ni popolnoma jasen. Morda je pa resnica v tem, da si človek pri določeni starosti hoče malce "pihniti na dušo"...srednja leta...

Kakorkoli že, Aleksej in Aleš sta v redu opravila svoje delo, rezultati niso odvisni od njiju, sem pa z njimi zelo zadovoljen, dajejo mi poleta za naprej in bržkone jih bom žez čas spet preverjal. Bržkone pri isti firmi! Ker sem zaenkrat zadovoljen!


ponedeljek, 15. oktober 2012

Tekaški izlet 2012- Burghausen- Ach

V AD Železniki smo se ob zaključku sezone že tretje leto zapored podali na dvodnevni tekaški izlet, po uspešnih Wolfgangseelauf 2010 in Tegerneseelauf 2011 smo se tokrat podali severno od Salzburga, v mesto Burghausen, (nad mestom kraljuje najdaljši grad v Evropi, dolg 1051 m; mesto je pobrateno z "našim" Ptujem...), kjer se je odvijal 12. Salzach- Bruckenlauf. Mesto leži v Nemčiji, tik ob mejni reki med Nemčijo in Avstrijo, državi pa povezujeta dva mostova, čez katera je bila speljana proga, ki je tako potekala na območju obeh držav.
V soboto smo "šarili" po Orlovem gnezdu, sledil je ogled Burghausna, ker v nedeljo med tekom za to ne bo časa...
Izleta se je udeležilo 20 članov društva, 2 tekačici + 7 tekačev + 11 navijačev(ic)...

Tekma
* Organizatorji so bili zelo veseli mednarodne udeležbe!
* Za praktične nagrade smo dobili kvalitetne majice (ista firma, barve in materijal kot Never Give UP, le da s kratkimi rokavi);
* Štartne številke z natisnjenimi imeni;
* Čip sistem brez možnosti neto časov, ker je "preproga" le ob prehodu v drugi krog in v cilju, začetek merjenja pa za vse ob strelu pištole...kar pa pri 430 tekačih niti ni problem, ker je razlika majhna;
* Proga speljana v dveh krogih, prvi 3150 m (ista trasa kot rekreativni tek, ki je bil izveden pred glavnim tekom), drugi krog so z dodatkom okrog jezera potegnili na dobrih 5,5 km, dolžina celotne proge 8,7 km;
* Prvi kilometer po štartu in seveda tudi prvi kilometer drugega kroga sta speljana po Street of fame... ;
* Sama proga je sicer dokaj ravninska, a ima nekaj (6) "skokov" z nezanemarljivim vplivom na končni čas;
* Zelo hitra razglasitev brez zavlačevanja...
* ...ki pa je s sabo prinesla tudi črno piko: med samo razglasitvijo so ugotovili nekaj napak in na oglasni deski rezultate zamenjali z novimi, malce spremenjenimi, nekateri smo kako mesto pridobili, nekateri izgubili. Zanimivo: zaradi tega se ni nihče kaj dosti obremenjeval, pri nas dobro vem, da bi hitro marsikdo "skakal pod strop". Uradni rezultati so seveda ti, novi, popravljeni!;
* Ekipni tek, imeli smo dve ekipi v moški konkurenci;
***

Uspešno zastopali društvene in slovenske barve:
3x stopničke, 1x 1. mesto (bravo, Irena!), ekipi na 5. in 7. mestu... 
Čestitke vsem, vsi ste se potrudili po svojih najboljših močeh in se izkazali!
Hvala tudi odlični navijaški skupini, z vami je bilo veliko lažje!

Zelo zadovoljen tudi s svojim tekom: 8,7 km v času 34:15, absolutno 28. mesto/434 tekačev in 2. mesto v kategoriji/ 60 tekačev.

V galerijo sem pospravil najprej 16 tekaških fotk, ki mi jih je poslal Franci (hvala), potem pa še tiste (netekaške), ki sva jih posnela Romana in jaz...
Vsi rezultati se skrivajo na tej povezavi...
 

nedelja, 7. oktober 2012

Šenčurski izziv 2012


Gorenjski pokal 2012 zaključen!
Se mi zdi, da še ni dolgo tega, ko sem pred začetkom pokala pisal tole.
Sedaj je vseh 12 tekov mimo, včeraj je bil v Šenčurju veliki finale.
V Šenčurju je bilo tekačev krepko čez 300, pri moških je zmagal Rok Puhar, pri ženskah pa Lucija Krkoč...
Rezultati šenčurske tekme!
Za eno malenkost fotk.

Končna zmagovalka pokala je Kršinar Neja pred Markun Barbaro in Markun Brigito, pri moških pa je vrstni red Kustec Gregor, Pintar Marko, Bertoncelj Uroš... Tukaj so končni rezultati za odrasle, tako absolutno kot tudi po kategorijah... tukaj pa še za mladino, ki je svoj zaključek imela 8. septembra v Sorici.

Meni nekako ni uspelo odteči več kot minimalno število tekov za udeležbo. Nekaj je bilo prekrivanja z datumi, zadnji dve, na kateri sem računal (Sorica in Šenčur), pa sem si zaradi poškodbe le ogledal. Saj je tudi to zanimivo in ko vidim tiste trpeče obraze "kot da bi ravno konec jemal", včasih pomislim: dobro, da nisem tekel...Je pa prijetno srečati znance, se družiti in  poklepetati!
 

nedelja, 30. september 2012

Ultrašiht na Planini nad Vrhniko, 29. 9. 2012

Planinska pot do zavetišča na Planini nad Vrhniko, 430 višinskih metrov vzpona in dobra 2 km in pol gor, dol po nekaj sto metrov daljši položnejši poti, torej skupaj okrog 5 km v enem krogu...in tako 8 ur.
Začetek ob 8. uri zjutraj, konec ob 16. uri... več o tem...
Glavni organizator, TF šumadinac, je bil zelo presenečen nad številom tekačev, menda jih je pričakoval kakih osem, pa se jih (nas) je nabralo za avtobus.

V hipu po objavi na TF je padla ideja, da grem na Planino, potem je Romano doletela delovna sobota in sva se zmenila, da pač na vikend v Danje greva šele v soboto popoldne.
Ob 8. uri sem bil tako na štartu, s poročilom ne mislim prav dolgovezit, ker so že vse napisali drugi v TF poročila (skupaj s filmčkom, ki ga je posnel makalu) . Res je blo fajn!
Jaz nisem bil med bolj pridnimi delavci, po slabih petih urah in pol ter sedmih vzponih (okrog 35 km in 3 jurje višincev...?) sem z inšpektorjem Petrom okupiral klopco pri zavetišču ter se podal v borzne posle (beri: nakup delnic laško)...ob 18. uri pa sva bila z Romano že v Danjah.
ČESTITKE VSEM ULTRAŠIHTARJEM ZA VZTRAJNOST!
Še nekaj fotk! 

nedelja, 23. september 2012

Če ne morem teči, še vedno lahko grizem kolena!

Bolje 60 km kot 60 m!
Atletski mnogoboj pred dobrima dvema tednoma. Ena od disciplin tek na 60 m, štart z bloka. Eksplozivno. Telo tega ni vajeno. Takoj na štaru začutim, da nekaj ni v redu. Zapeklo me je v zadnji stegenski mišici...Nato sem metal kroglo, v 3:15 odtekel 1000 m...
Naslednji dan je bil tek v Sorici. Že v Danjah sem naredil par tekaških korakov in videl, da iz tega ne bo nič. Lahko hodim, tečem zelo na izy, za tekmo ni šanse.
Ni časa za počitek, nobenih fizioterapij itd., služba normalno...konec tedna krog  GM40...
V tem tednu sem pričel s perskindol masažo 2X dnevno, trenutno je stanje veliko boljše, a teči še vedno ne morem. Po vsem, kar sem prebral na spletu, verjetno gre za Piriformis sindrom...obnašanje desne noge pri teku bi najbolje lahko primerjal s stanjem nekje po 60 km (ali več) teka, je pa zelo podobno išijasu in ga tudi velikokrat zamenjajo...Na srečo pri meni lažja oblika, zato: 

Ni problema, trenutno počnem pač tisto, kar lahko!
Zato mi je kapnila ideja, da bi se udeležil teka na Vogel. Če ne morem teči, še vedno lahko grizem kolena. Pa nama potem ni uspelo, da bi že v petek šla v Danje in bi se v Bohinj zapeljal samo čez Soriško, zato sem spremenil plan. V Danjah sva bila v soboto dopoldne, popoldne  pa sem štartal spet eno svojo: po cesti do vasi Zabrdo (nekaj sto metrov ceste skozi vas so sedaj asfaltirali), po nemarkirani lovski stezi na Ratitovec, v prostem padu na Zali log ( pol ure za cca 1200 višinskih metrov minusa), po cesti na Podrošt in po starih zaraščenih poteh skozi grape nazaj v Sp. Danje. Neto okrog tri ure.

Števca se ne da zavrteti nazaj!
To počnejo pri mašinah, EMŠO se ne da...

In tako mi ostane zgolj pet tekov za Gorenjski pokal, minimum za udeležbo. Računal sem na Sorico, pa tudi na Šenčur, ki bo 6. oktobra, a nisem zelo optimističen.
Zelo verjetno bo šel mimo tudi letošnji LM, veliko več možnosti je za še en krog po trasi GM 40.

Čas bo pokazal...

nedelja, 16. september 2012

Klub prijateljev GM40 dobiva nove člane (september 2012)

Od besed... 
Tokrat je ideja, da bi opravil s tremi krogi Gorskega maratona štirih občin, prevzela Mateja (Uheeec na TF), 22-letnika s Trebnjega. Ker prej na progi še ni bil, sva 11. avgusta opravila ogledno turo, kmalu zatem pa je že objavil datum svojega exstremnega poskusa:14. in 15. september 2012. Seveda sem Mateju takoj obljubil spremljanje v enem dnevnem krogu, zaradi poznavanja trase najraje v prvem, potem pa se je vse skupaj nekako prekrivalo: načrtovan začetek ob 17. uri je zagotavljal dobro polovico prvega kroga v temi. OK., tiste štiri ure bo že šlo.

...k dejanjem:
Po vseh pisarijah na Tekaškem forumu je že kazalo, da bova na trasi sama, pa je pogumnemu dolenjcu s "podtalnim delovanjem" uspelo na Petrovem brdu na začetku prvega kroga zbrati falango prekaljenih mladcev "z vseh vetrov", trdno odločenih, da bodo "probali" uspešno opraviti z izzivom: poleg Mateja še njegov brat Janez, Jernej se je s suporterjem pripeljal iz Šoštanja, iz Ljubljane pa postojnčan, legendarni treker Martin... Za spodbudo nas je prišel na pot pospremit tudi Jožko.
In smo šli, lepo po pameti, pot je dolga. Vetrovno na Kobli, Črni prsti ter na drugi strani na Poreznu...na Kalu smo morali prižgati lučke...sicer pa nič posebnega. Po 6 urah in dobrih 20 minutah sva Janez in jaz svoj večerni sprehod zaključila, ostali trojici pa se je pridružila Helena. Po konkretni pavzi je četverica odtavala v noč proti Črni prsti, jaz pa v Danje. 
Zjutraj malo čez sedem sem na PB čestital Heleni za uspešen krog, vztrajnima Martinu in Jerneju pa zaželel srečno pot v tretjem...Mateju se žal ni izšlo, zaključil je v drugem krogu v Hudajužni...
In popoldne malo pred 16. uro finiš za nova, najmlajša člana kluba prijateljev GM 40- exstremno!

ČESTITKE!


Fotke (vse, kar sem posnel, brez popravkov ali brisanja...).
Ostala poročila in komentarji v ustrezni temi na Tekaškem forumu!
Tole zaenkrat, po glavi se mi plete še nekaj misli, morda jih v naslednjih dneh še obelodanim.

petek, 7. september 2012

Danes sem tekmoval v atletskem mnogoboju!

Igre JZR...
Javni zavod Ratitovec (JZR) v mesecu septembru 2012 organizira 1. igre JZR  in v okviru teh iger je danes na igrišču poleg športne dvorane potekal atletski mnogoboj.. Kot se spodobi za kraljico športov, so vse kategorije nastopale tako v tekih kot tudi metih in skokih: šprinterskih 60 m, skok v daljino, met vortexa za mlajše in krogle za starejše ter daljši tek: od 250 m (1 krog na stezi) do 1000 m (4 krogi) za člane.

Povsem nove izkušnje
Zakaj pa ne? Vedno imam rad kakšne novosti, nove izzive...
Organizator današnjega tekmovanje je bilo Atletsko društvo Železniki in kot član društva sem najprej pomagal pri organizaciji tekmovanja za mlajše kategorije, pri članskih pa tudi tekmoval.
Kdaj sem nazadnje skakal v daljino?? Kdaj sem nazadnje metal kroglo?? Kdaj sem nazadnje šprintal??
Menda je bilo v Osnovni šoli. Se niti ne spomnim več. Verjetno smo delali tudi te stvari. In danes po dolgem času spet. Jebeš trening, jebeš tehnično podkovanost...saj je samo igra! Predvsem je pa bolj važno sodelovati. 
In sem sodeloval! 
Pri skoku v daljino starejši ne skačemo več "z glavo v pesek", moramo bolj paziti na kolena, križ in druge s tem povezane težave...pa so tudi skoki temu primerno krajši.
Šprint na 60 m iz štartnega bloka je itak nekaj, kar sem počel prvič v življenju...sem ugotavljal, če ne bi bil morda hitreje v cilju z navadnim nizkim štartom...sploh pa ni pomembnih nekaj stotink, bolj važno je preizkusiti nekaj novega...bom še kdaj!
Krogla je pa predvsem tehnična disciplina...ne komentiram sploh---
Tek na jurja, 4x250...zame še vedno kratka razdalja. Kar (rekreativno) tekmujem, sem nekajkrat nastopil na 1500 m na stezi, pa pred leti na nekem tekmovanju na miljo (1609 m) v BTC (če bi se mi dalo, bi izbrskal datum in verjetno tudi dosežen čas...), krajše od tega pa ne. Danes sem na 1000 m sicer odnesel zmago (presenetljivo), a čas ni bil navdušujoč, zato sledi

opravičevanje in izgovori:
- steza 250 m ima več ostrih zavojev, ki upočasnujejo tek;
- morda ni najbolj pameten razpored disciplin: tek je sledil eksplozivnim disciplinam, pri katerih te tupatam hitro kaj "štihne"v tejalionimišici...
No, zadeve nisem vzel tako resno, tak je red...če malce ne jamraš, s tabo nekaj ni v redu.

Presenečenje
Tekmovanje je bilo odprtega tipa in ...razveseljivo...udeležila sta se ga celo dva Idrca! V prvih treh disciplinah sta razturala, sedaj imamo dve možnosti: podreti škarpo na koncu meta krogle, ki je bila danes že ogrožena ali pa naslednjič izbrati težje krogle.

Čestitke vsem!

nedelja, 2. september 2012

Žurerski vikend s tekaško piko na i

Ko daš skozi tri družinska slavja na en vikend, si potem vendarle rečeš, da je pa čas še za kak kilometer teka. Navsezadnje še svojih novih T2 C nisem preizkusil.

 


Danes se je pokazala idealna priložnost: zadnje praznovanje je bilo na Bregu ob Savi, s sabo sem vzel opremo in potem tekel domov. 25 km asfalta, idealna podlaga za zgoraj omenjeni dirkalnik. Priznam, da me je bilo prej kar malce strah: zadnje čase sem ubiral same klance, nekaj teka, veliko hoje oz. "grizenja kolen", ravninskih 25 je pomenil hiter preskok...pa z novimi supergami, za katere ne veš, kako se bodo obnesle. In so se, več kot odlično! Nobenih žuljev, pekočih podplatov, lahki copati. Sem jih šel tehtat: pri moji številki (46) je teža tega modela enaka brooksovim racerkam 3 (model, ki ga imam še doma), edino saucony Kinvara so lažji za cca 30g (zanimivo, pri kinvari je razlika med levim in desnim 8g, pa ne vem, ali že v osnovi ali pa je to zaradi različne obrabe???). Pri tem je treba upoštevat, da so T2 C nove, ostalih modelov je pa že nekaj ostalo na asfaltnih tekaških progah. To je eno, drugo pa je: proizvajalci običajno servirajo podatke o supergah z manjšo številko, zato so tudi lažje: pri številki 46 teža presega 280 g...pa vseeno, še vedno so zelo lahke in me sploh ne skrbi z njimi preteči tudi maratonsko razdaljo.
Za tek sem si vzel dve uri časa (bruto), štartal sem brez pijače, a sem se na 20 km ustavil na "eni od znanih javnih okrepčevalnic", gosserjev rehidracijski napitek in gasa dalje.
In čeprav je bilo konec tega tedna kar nekaj tekmovanj, "ki jih je res škoda zamuditi", pa na nobenem od njih nisem bil, je bilo vendarle zelo lepo...

No ja, vedno pride tudi kakšna novica, ki nas potre...

četrtek, 30. avgust 2012

DO YOU RUN?

Tale današnja gorsko- tekaška tura je bila pa huda v vseh pogledih. 

 Odkrival sem nove povezave proti Ratitovcu. Šel sem iz doline, uporabljal gozdne vlake, steze, sledil gamse po brezpotjih...in po občutku prišel točno tja, kamor sem imel namen. Konec Dašnice strmo v breg do LPP Prtovč- Dražgoše, prečkal pot in samo navzgor, najprej po vlakah, nato "orijentacijsko" v strmino... ter prišel na Jesenovec, od tam pa nadaljeval čez planino Klom na Ratitovec. Povratek na Jesenovec, potem sem končno enkrat šel iskat odgovor, kam, hudiča, pelje tista pot v desno. Sedaj vem. Zelo blizu Podlonka...in potem sem bil kmalu spet na izhodišču.
Garaško uro in 25 min gor, 40 min dol. Kilometrov neznano, višincev okrog 1300 gor, podobno dol.

Pri tem sem danes imel prav posebno motivacijo, preizkus novih superg Scott eRIDE AZTEC 3.
Prav zato sem izbral ekstremne poti, zelo različne podlage,  jih podaljševal (Ratitovec niti pod razno ni bil v planu) in na razpotjih izbiral vedno nove. Užival sem!
Primerjav z drugimi copati ne nameravam delati, preizkus v mokrem pa glede na vremensko napoved sledi prav kmalu.



Model je iz nove Scott kolekcije, vibram podplat...
Če pišem o supergah, lahko napišem le,  katere pomankljivosti sem opazil: zaenkrat je rubrika še prazna!
Pozoren sem bil predvsem na sistem zavezovanja, ki je enak (oz. podoben) kot pri Salomonu. Zadnjič na teku na Ratitovec smo debatirali o tem, da se sistem med uporabo počasi razvezuje in je treba vsake toliko popraviti. Bojan je zadevo rešil z menjavo vezalk z običajnimi...no, te težave pri teh še nisem zasledil.


"TEKAŠKI PROGRAM SCOTT

Scott je pred šestimi leti na trg prvič lansiral tekaške copate, ki so plod lastnega razvoja in inovativnosti. S pomočjo Scott-ovega znanja iz kolesarske industrije jim uspeva razvijati in zahtevnemu kupcu ponuditi odličen izdelek.Scott-ova glavna motivacija pri ustvarjanju visoko kvalitetnih tekaških copat je preprosta: ustvariti tekaške copate, ki omogočajo bolj učinkovit tek, zmanjšati možnost poškodb in ustvariti tekaški copat, ki dovoljuje daljši in hitrejši tek. Njihov moto je: DO YOU RUN?"

V bližnji prihodnosti sledi še preizkus cestnega dirkalnika Scott T2 C...se že veselim!

nedelja, 26. avgust 2012

Stvari niso nikoli tako enostavne


Nedelja, 26. avgust 2012. En dan, tri tekme.
Tek na Dražgoško goro. Tako blizu, da sem vedno šel peš na štart. Dober kilometer od doma. Lepa tekma z enim samim problemom: gorska je. Zato že nekaj let na teku nisem bil, toda letos sem pretekel malce več klancev in me je večkrat spreletela misel: zakaj pa ne spet?
TF 10-ka. Krasen tek, 10 km na stezi za rekreativce. Bil na dosedanjih štirih, bil prijavljen za letos (s plačano prijavnino)...
Tek Veronike Deseniške v Kočevju. Enkrat sem bil, letos pa je bil tek na seznamu našega "šefa za rekreacijo" in me je kar vleklo, da bi šel na 21ko.

Midva sva se kaj hitro odločila za četrto možnost in sva že v petek popoldne odšla v Sp. Danje. Saj sploh ni problema, na tekmo lahko grem tudi iz Danj, pa mi je gori tako lepo, da bi bilo kar škoda...pa še pol ure dodatne vožnje...

Vendar: če ne grem na nobeno tekmo, moram narediti nekaj, kar bo konkretno odtehtalo...eno solidno turo, če ne, bom slabe volje in težak...

Ideja
Grem v nedeljo zjutraj po cesti skozi vasi Zg. Danje, Zabrdo in Torka na Prtovč, po LPP mimo kmetije Novak v Dražgoše, si ogledam tekmo, navijam, malo poslikam, malo poklepetam in se po eni od drugih možnih poti (verjetno čez Ratitovec) vrnem v Danje. 

Vsaka pot ima svoja razpotja 
Vedel sem za slabo vremensko napoved, zato sem se zjutraj 20 min do osmih, ko sem šel iz Sp. Danj, že zavedal, da pravzaprav v resnici (spet) sploh ne vem, kam grem. Vse bo odvisno od vremena. Na vsakem razpotju posebej se bom odločal, kam naprej (ali nazaj).
Do Torke (1150m) vse OK. Potem  se je stemnilo, zato sem se odločil, da ne grem na Prtovč, raje na Ratitovec, bom vsaj "nekam prišel". Tudi z Ratitovca še vedno lahko grem naprej v Dražgoše, če bi se vremenske razmere ugodno spremenile, ali pa tudi po isti poti nazaj... Rahel dež me je ujel, preden sem prišel na vrh. Malce sem prevedril in ko sem kasneje prišel iz koče, je bilo proti zahodu že nekaj jasnine. Za Dražgoše nima smisla, tam pada dež in nič ne kaže na izboljšanje, pa tudi če bi prišel tja, me čaka še dolg povratek; povratek po poti, kjer sem prišel, je preveč običajen (čeprav se večina na Torko raje pripelje) in prekratek za moj ego. Jasnina na zahodu...
Pa grem danes na planino Pečana in po makadamski cesti na Soriško planino. Na pol poti se je spet stemnilo in kmalu je začel padati dež. Na makadamski cesti na Jelovici nekje za Soriško planino mi je nasproti pripeljal "dajnar", sovaščan. Premočenemu se mi je ponudil, da me zapelje v Danje. Ne! Prostovoljno in namenoma sem se podal na to pot in tudi sam bom prišel na svoj cilj! Brez "šlepanja"! 
Sedaj sva jaz in moj ego zadovoljna! 
Nedelja krasno izkoriščena, kljub slabemu vremenu lepa!
Naredil sem tudi nekaj fotk. Nič posebnega, nobenih tekačev...samo narava, vreme...Ob cesti med Pečano in Soriško planino sem odkril še eno brezno, bolj "veličastno" od tistih, za katere sem vedel že prej, sem ga hotel poslikat, a je bilo zaradi vremena pretemno in ni bilo pogojev. Brez fleša noč, s flešem pa najbližje deblo, smrekica in megla...jama pa še vedno v temi.








nedelja, 19. avgust 2012

Tek na Ratitovec 2012

Po kolobocijah, ali bom letos sploh tekel na Ratitovec, sem bil potem pripravljen na obe možnosti: če bo ekipa, grem s Prtovča do vrha, sicer pa spet enkrat celo, iz doline. V zadnjem tednu se mi je odprla prva možnost...

Ekipni tek oz. soft varianta teka na Ratitovec
Proga s štartom na Prtovču po dolžini zajema le približno tretjino celotne proge za člane, a vendarle ni tako nedolžna: na štirih kilometrih se vzpnemo za dobrih 600 višinskih metrov, poteka namreč po najbolj gorskem in tehnično zahtevnem delu celotne proge.
Brskanje po podatkih mi razkrije, da sem na tej, kratki progi, letos tekel že četrtič. Leta 2009, ko smo organizirali še štafetni tek, sem tekel v zadnji predaji, leta 2010 pa smo prvič štafetni tek menjali z ekipnim. TF je tokrat sodeloval z dvema ekipama, eno žensko in eno mešano. Hm...spet so punce v prednosti: štiri tekačice in dva tekača...Čestitke vsem!

Tek za rekord
33:33 (2010), 34:15 ( 2011), 33:10 (2012)...osebni rekord na tej progi!
Starejši smo, boljši smo...hm...
Zadovoljen, itak.

Druženje
In kot je že Bojan pisal na svojem blogu: pomemben del tekmovanj je tudi družba...tukaj si komaj še vzamem čas za tek. Prijetno je bilo poklepetati s starimi znanci, si izmenjati izkušnje,"testirati"  superge...

Tekma je težka
Tega se v AD Železniki zavedamo in prav zato vedno znova iščemo novosti, ki bi tek približale povprečnim rekreativcem. Tudi za naslednje leto že obstaja nekaj idej.

Hvala navijačem! Z vašo pomočjo gre lažje.

nedelja, 12. avgust 2012

Po trasi GM40

Včasih sem bil večkrat tam, na trasi Gorskega maratona štirih občin. Po 17. juniju 2006, ko sem prvič sodeloval na tem maratonu, me je navdušil in potem sem večkrat spremljal posameznike ali skupine pri raznoraznih podvigih, nekatere na oglednih turah, druge pa pri ekstremnih večkratnih ponovitvah kroga (npr. 3X ali 4X >Slavc, Martin in Joco 15. september 2007<)...seveda jaz vedno le en krog. Dolgo sem imel idejo, da bi tudi jaz "moral" enkrat opraviti s tremi za sekcijo ekstremno, a kasneje sem se začel spraševati: zakaj že?
Manija okrog "ekstremnega kroženja" je v zadnjih letih malce ponehala, sam pa tudi nekako nisem našel časa, da bi opravil vsaj potrditveni krog za Klub prijateljev GM40. Tekma ja, več pa ne...

Letos pa bo
Tako sem si rekel in v planu sem imel, da bi jeseni po trasi popeljal kolege iz Atletskega društva Železniki (kdor bi bil za to), seveda s predhodno najavo na TF, če bi še kdo hotel...
In potem je Uheeec na Tekaškem forumu prehitel čas z veliko željo, da bi čimprej opravil ogledno turo...nisem si mogel kaj, je bilo preveč vabljivo, pa sem se odločil, da grem. Saj potem jeseni lahko še enkrat.
Najprej sem bil na Petrovem brdu v četrtek. SPP junaku Klemnu je vsaka podpora prišla še kako prav.

Sobota, 11. avgust 2012
Z Matejem sva se podala na pot ob 6. uri zjutraj. Malce sem se spraševal, ali bo sploh prišel, morda zgrešil pot, iz Trebnjega pač ni tako blizu...a me je ob mojem prihodu na Petrovo brdo že čakal. Pa gremo, Matej prvič, jaz nitinevemkaterič. Dirkala ne bova, važno je, da opraviva s traso, torej začneva "po pameti". Na sedlu narediva še dodatek do koče, pogledat kaj dela Dorica s svojo ekipo. Po prejetih dobrotah sva se vrnila na traso in oddivjala v dolino, vse do Hudajužne, pa na drugi strani spet v breg, čez Durnik na Porezen...Vreme skoraj idealno, le superge sva imela mokre skoraj od samega začetka. Prejšni večer je deževalo in pod Poreznom je bila trava mokra še ob 11. uri.

Uspelo je in to z zelo všečnim timingom!
>S Petrovega brda do sedla čez Suho: 1 ura 45 min;
>Sedlo- Črna prst (postanek) in nazaj: 25 min;
>Čez Suho- Hudajužna: 1 ura 30 min;
>Hudajužna- Porezen: 1 ura 40 min;
> Porezen- Petrovo brdo: 40 min;
Ob 12. uri sva bila spet na Petrovem brdu.

Vpis v zvezek pri Rudkotu, jest pa v Sorico, Macesen...se vidimo naslednjič...
Hm, Matej ima pa hude plane...

Novi član Kluba prijateljev GM 40 med spustom s Črne prsti


 

torek, 7. avgust 2012

Z morja v hribe

Premalo ali preveč?
Odgovor: ravno prav! Že dolgo ugotavljava, da je 7 dni dopustovanja na morju premalo, dva tedna bi bilo pa tiste zadnje dni že kar malo too much. Zato običajno greva za "ravno prav", 10 dni. Letos sva jih spet preživela na Krku, potem en dan v Poreču, doma sva imela samo "mimobežno postajo", nato pa pobeg v najine hribe. Spodnje Danje!
Že prvi dan, ko sva se zapeljala na Soriško planino in je Romana špancirala s Taro po širnih pašnikih, medtem ko sem jaz pretekel Možica, Slatnik in Lajnar, sva si bila enotna, da je tu lepše kot na morju.
Naslednji dan sva osvojila Ratitovec. Nič posebnega, a ker se tibetanci (shih-tzu) ne znajdejo najbolje v vročini, smo se do planine Pečana podali štirikolesno, naprej pa peš. Jaz sem za svojo dušo dodal še polurni skok na Kremant in nazaj, eno dokaj intenzivno varianto...
Cestne povezave za (ultra)tekaške užitke!
V tem koncu so speljane številne gozdne ceste, povezav kolikor ti srce poželi...zato vedno spremljam, koliko km prevozim po kaki cesti: v četrtek sva se peljala na Pečano in nazaj na Soriško planino po dveh različnih cestah, razlike je bilo zgolj par sto metrov, razdalja iz Sp. Danj pa 15 km...dodajanje je itak neomejeno...imam kar nekaj v planu...
Petkovo  krožno pohajkovanje na relaciji Soriška planina- Danjarska planina- Soriška planina z malinami, jagodami in borovnicami (čeprav je letos slaba letina) je bilo bolj uživaško in sva ga raztegnila na slabi dve uri, dopolnila pa v soboto s pohodom iz Danj do najvišje ležeče slovenske vasi Torke na 1150 m in nazaj.
Popoldne smo bili dogovorjeni za označevanje proge za tek na RatitovecRazdeljeni v tri ekipe, ena do Podlonka, druga na trasi Podlonk- Prtovč, tretja s Prtovča do cilja na Ratitovcu...bil sem v tretji ekipi...in bil na vrhu! Na četrtkovo popoldansko izkopavanje krompirja v Dražgošah bi pa skoraj pozabil...ja, brez dela ni jela (so rekli včasih, pa se je obrnilo na glavo, danes pogosto prav tisti ki dela, nima jela...)
Kako in kaj za nedeljsko kosilo?
Dogovori. Ja/Ne. Druge možnosti? Ma, itak da jih je še pa še, pa vendarle greva to, za katero sva se odločala že včeraj zvečer . Saj se lahko tudi obrneva. Avto malo pod Soriško, za robom, markirano 2,5ure. Soriška planina- Danjarska planina- Ratitovec. Vroče? Pravzaprav niti ne. Sprva veliko gozda, kasneje vetrovno in zadostna višina, da je "povsem drug zrak in sploh ni vroče". Dobri dve uri v eno stran, ajdovi žganci in mleko v koči "za nedeljsko kosilo", pa spet dobri dve uri v drugo stran, na izhodišče.

Lepi dnevi!

sreda, 1. avgust 2012

Olive grove trail (Krk 2012)

Lanskemu raziskovanju Vrbniških označenih pešpoti je letos sledilo raziskovanje pešpoti v okolici mesta Krk, predvsem proti Z in SZ. Tudi tukaj sem že v turistični poslovalnici dobil zemljevid pešpoti skupaj s koordinatami točk, a sem svoje raziskovanje potem hitro razširil na razne poti, ki niso označene, se včasih plazil skozi grmičevje, ometal pajčevine...Izzivi, ki ti ne dajo miru in te vlečejo, da kar sredi dnevne vročine obuješ superge in greš. Asfalta skoraj nič, veliko steza, slabih makadamskih poti...
Devet dni zapored redno po dvakrat na dan, min. za pol ure, max. do uro in pol, brez kilometrov, pogled na uro ob odhodu in ob povratku. Po 18 tekih sem izračunal povprečje 58 min na tek.
To je tisto pravo; to je tisto, ko potem res lahko rečeš: TEK JE EN VELIK UŽITEK!


sobota, 14. julij 2012

Gremo na Štajersko, gledat kaj delajo...

...in danes so nekateri tekli
z Andraža nad Polzelo na Goro Oljko za točke Štajersko- Koroškega pokala, pridružili pa smo se jim trije iz AD Železniki.
Lepa 8 km proga s cca 400 m višincev (vmes je nekaj spustov), na kateri sem tekel že pred štirimi leti, pa so me danes kljub temu nekateri vzponi presenetili z dolžino in naklonom.
V prvih nekaj sto metrih je najmlajši tekmovalec, 13- letni domačin tapata, opravil z vso konkurenco in treba mu je samo čestitati, da je potem uspešno premagal progo. V nadaljevanju se je bil boj med obema Mernikoma, sinom Nikom in očetom Igorjem (btw. slednji je bil pred leti veliki zmagovalec prvega teka na Ratitovec) ter Morijem, v ravnino je bil hitrejši Jože, v klancih pa ona dva...in ker je bilo klancev več oz. so bili razporejeni tako, da so bili zaključni metri postavljeni pokonci, je nazadnje slavil Mernik junior, Mori pa se je moral zadovoljiti s tretjim mestom.
Tudi pri ženskah je bil odločilen zadnji del, "naši" Ireni je zmanjkalo nekaj moči za šprint in je bila druga (imeni prve in tretje mi je žal "počedilo" s spomina, pa, saj bodo itak rezultati).
                                          Slikca je z razglasitve v kategoriji

Jaz sem predvsem premagal samega sebe s tem, da sem celo progo z vsemi klanci pretekel brez hoje! To mi je všeč. To je bil tudi moj glavni cilj.
Dober, okusen ciganski golaž, razstava gob, ogled cerkve...po razglasitvi po bližnjicah peš v dolino.




Še en lep športen dan.

Rezultati bodo, ko bodo...
Čestitke vsem za premagano progo!

torek, 10. julij 2012

Kako kaj?

Ja hvala, zelo dobro!
Dela še vedno dovolj, a se je toliko znormaliziralo, da imam malo več časa zase in za tek. S tem sem seveda zelo zadovoljen, saj tista norišnica, ki se je vlekla leta, je bila res too much. Tudi počutje je sedaj veliko boljše, prej sem bil včasih na robu...Saj delo imam rad, a če je enkrat preveč, to ne pomeni veliko.

Tekme
Letos do sedaj 11! Dovolj dobro, lani celo leto 12. Še vedno raje grem kam, kjer še nisem bil, po nekaj letih sem spet šel na Gorenjski pokal in odtekel 5 tekem, kar je pogoj za končno uvrstitev.
Tekel sem spet na dolgih trojkah, pa v Radencih (tam me lani ni bilo), to je bil prvi (klasični) maraton po Crikvenici, vedel sem, da ne smem predolgo čakati. Prvič sem tekel ob Cerkniškem jezeru, petič na GM40,  za Gorenjski pokal na Pokljuki pa tudi prvič. Vmes pa še par gorenjskih klasik, Visoko in Mohor.

Plani/želje
Grintovec (spet) ne, me ni doma...Ratitovec (po nekaj letih spet cela ali morda ekipni tek, to je še vedno vprašanje) v avgustu...enkrat jeseni en krog za potrditev članstva v klubu prijateljev GM...čudno: same gorske zadeve, ki jih sicer ne maram...
BZ pisat, bom sproti...

Glasbeno
sem se oddaljil od melanholije Leonarda Cohena (in, btw. tudi Nick Cave je imel taka obdobja, a se je z Grinderman vrnil k svojim  koreninam) in kaže, da imajo "srednja leta" res svoj vpliv...pridobivam na ostrini, vračam se k "glasbi moje mladosti", brezkompromisno...
Bolj star, bolj nor! Mimogrede...šef, basist in pevec motornih glav je bil rojen na božični večer leta 1945...izračunajte!
Se vidimo!

petek, 6. julij 2012

Plavanje

Šele sedaj, ko smo se na Tekaškem forumu dotaknili plavanja (v povezavi s tekom), sem začel razmišljati o svojem odnosu do tega športa. In zanimivo, pogledam nazaj: ko sem lani januarja začel pisati, sem prve bloge namenil drugim športom, s katerimi sem se v preteklosti vsaj kanček ukvarjal...kolo, smučarski tek...a nič o plavanju. Očitno nima mesta v moji glavi, da bi se spomnil še na plavanje. Saj ne bi imel veliko pisati.
Plavam (kolikor pač) samo na dopustu, na morju, pa še to le bolj za ohladitev, drugače pa skoraj nikoli. Spomnim se pred leti (ko sta bili hčerki majhni), da smo se včasih vsedli v avto in se zapeljali do Bohinja, ponavadi je šla poleg še kakšna sestra od Romane: oni so šli k jezeru, jaz pa v hribe, enkrat na Črno prst, drugič na Velo polje in Dolič (kakšne krožne variante), običajno sem bil potem okrog 17-ih ali 18-ih nazaj, ravno toliko, da sem se še ohladil v vodi, potem pa domov. Enkrat sem izstopil že na Soriški planini, šel na Črno prst, nazaj na Soriško planino in čez Ratitovec v Železnike, oni pa naprej v Bohinj.
O plavanju sem že večkrat v šali dejal, da "če bi bili ljudje vodna bitja, bi imeli med prsti kožico, tako pa nismo!". Primitivno razmišljanje, bi lahko rekel...a jaz se tega v veliki meri držim in mi teorije o nezdružljivosti teka in plavanja pridejo še kako prav.
Triatlonec vsekakor ne bi mogel biti.

nedelja, 1. julij 2012

3. GOZDNI TEK NA POKLJUKI

Morda je prav uvrstitev tega teka v Gorenjski pokal v rekreativnih tekih za leto 2012 vplivala na mojo odločitev, da letos (po več letih pavze) ponovno nastopam v pokalu. Čudovito okolje pokljuških gozdov bo ravno pravo za lep družinski izlet, s tekom pa še nekaj koristnega zase.
Tako sva se zjutraj zapeljala čez Soriško planino v Bohinj, do Koprivnika in naprej po bližji varianti čez Goreljek na Rudno polje. Obetal se je (še en) vroč dan, a ne teh planotah je že zrak veliko bolj vzdržen.
Seveda sva že takoj ob prihodu naletela na (večinoma) znane face, a je bila udeležba pod pričakovanji. Nekaj je odnesla Dobrča (in drugi dogodki), nekaj vročina, morda dopusti...žal.

Nekonkurenčen
Po ravnem in na spustih nekako gre, na vzponih pa še vedno nisem konkurenčen. Klanec s planine Uskovnica proti Rudnemu polju je dolg cca. 1,5 km in pretekli smo ga dvakrat.
S svojim tekom sem kljub temu zadovoljen, prinesel mi je 15. mesto absolutno, v kategoriji pa 4. mesto. Mi ni bilo treba čakat na razglasitev.

REZULTATI SO!
Nekaj lepih fotk tudi!

ČESTITKE!

torek, 26. junij 2012

Aktivno na dan državnosti

Dva dni v Sp. Danjah
Nedelja, 24. junij: Planina Pečana- Ratitovec- Danjarska planina- Mišji grund- Sp. Danje.
Praznični ponedeljek, 25. junij: lepa krožna tura cca. 20 km + višnska razlika- najprej v dolino, pa na Ratitovec, zadnji del pa po isti, kot dan prej. Zelo lepo!
Fotke.

nedelja, 17. junij 2012

11. Gorski maraton štirih občin- Podbrdo, 16.6.2012

Ljudje radi primerjamo
in zato sem najprej izbrskal lansko poročilo... lani sem se prijavil takoj začetek leta, letos po dolgem odločanju zadnji dan (podaljšanih) prijav, pa vendar z željo, izboljšati lanski rezultat. Lani sem pisal o idealnem vremenu, letos je bilo že nekaj dni prej jasno, da bo (pre)vroče...
V petek sem bil v Podbrdu na otvoritvi 11. GM4O in slovesnosti ob 10. obletnici gorskega maratona ter pašta partyu.
Sobota zjutraj...sprejemanje odločitev
- najprej razprava, kaj storiti...če Romana ta teden ne bi imela službe popoldne, bi šla v Danje že v petek...tako pa nisva, a na prizoriščih maratona s Taro (shit-zu) nima kaj početi cel dan. Odločitev: pred tekmo sem ju odpeljal na vikend in nato sam odšel na štart.
- kaj obuti? Običajno že prej namestim čip na superge, sedaj sem s tem počakal do zadnjega trenutka. S sabo sem imel dva zelo različna para: progi in terenu primerne stare mizuno cabrakan (hm, ali nisem teh imel že lani in sem fasal žulje na stopalih??) in za dobrih 50€ kupljene cestne nike lunarfly+2, lažje in brez posebnega blaženja. Odločil sem se za slednje, za vzpone in "tekaške vložke" ni problem, spuste bomo pa že...in sedaj mislim, da sem se (kljub nenavadnosti odločitve) vendarle dobro odločil. Težav zaradi superg na progi nisem imel...(toliko o brezkončnem kompliciranju okrog izbire pri nabavljanju...)
- palice- da ali ne oz. koliko in kje? Tudi o tem se vedno odločam tik pred zdajci. Nekaj let nazaj, ko je bil zelo razmočen teren, so mi prišle zelo prav na celi trasi. Lani, ko je bilo svetovno prvenstvo, so bile do Hudajužne prepovedane, na Porezen pa zelo dobrodošle. V tekaških delih odvečne, breme! Tudi če se v prve klance ob pomoči palic zaženeš (pre)hitro, ti pobere energijo in te skuri že na začetku...Odločitev: palice sem oddal za prevzem v Hudajužni, tam so me počakale za pomoč pri vzponu na Durnik. Vprašanje o pravilnosti odločitve sem premleval še večkrat na progi. Celo to, ali bi palice sploh vzel ali pa bi jih pustil tam, kjer me čakajo in nadaljeval brez njih. Pa tudi potem, s Porezna v dolino...lahko bi jih na vrhu odvrgel in šel brez njih...Odgovora na vse te dileme še vedno ne vem!
Dirka
se je začela ob 8. uri.  Sonce je že prijetno grelo in obetalo je vroč dan.
Po moji oceni in na mojo srečo se je tek začel počasneje kot lani. Vsi tisti favoriti svetovnega prvenstva so lani naredili svoje...prehiter začetek in stara mašina zariba že pred prvo okrepčevalnico. Letos je bilo bolje.
Srečo imamo, da velik del proge poteka v senci (predvsem vzpon na Durnik). Zame je bil vedno najtežji del proge tisti od Stržišča do spusta proti Oblokam. Nenavadno, ker sem sicer bolj tekač in manj hribolazec, ta del je pa tekaški...a na tej progi težak, da me hitro spelje na misli, da bi v Hudajužni končal. Spust v Hudajužno in navijaška evforija v dolini hitro preženeta črne misli. Saj je itak samo še Durnik in Porezen, nato pa v dolino, v cilj. Na pašnikih pod Poreznom ni nobene sence, zato sonce in vročina pokažeta svoje zobe.
Včasih rečemo, da so razmere za vse enake, pa sva kasneje v dolini med debato s Tomom hitro razčistila: počasnejši tekači so na progi še v času, ko so temperature še višje in to dlje časa, torej je zanje težje.
Na zadnjem ovinku pred ciljem me je najprej zelo razveselilo, ko sem videl, da je v Podbrdo prišla tudi Romana, nato pa pogled na semafor: 4:44:20 je za 4:17 bolji čas kot lani...želja je izpolnjena! 28. mesto...
Hvala navijačem...povsod vas je bilo polno, glasni ste bili in na vaših krilih je bila pot lažja!!
Čestitke tekačem...gorski maraton je nekaj posebnega in velik uspeh je premagati samega sebe, rezultati, ki vas navdajajo z zadovoljstvom, so pa samo še pika na i.
Še citat s spletne strani GM: Vsem tekačem čestitamo za zelo naporno tekmo, saj je vročina naredila svoje. Tisti ki niste prišli do cilja vedite, da GM4O ne gre nikamor in bo čakal na vas.

Čestitke pa tudi organizacijski ekipi...marsikomu ste lahko za zgled! 

Po tekmi
Z Branetom (hvala!) do Petrovega brda in ker sva imela namen iti v Danje, sva zaradi kolesarske Dirke po Sloveniji čakal dobro uro. V dobri družbi pri Rudkotu ni bilo težko.

Rezultati na strani Timing Ljubljana!


nedelja, 3. junij 2012

16. tek ob Cerkniškem jezeru, 3. junij 2012

...če napišem, da imam "ta vikend v planu vsaj eno tekmo", se med vrsticami že da razbrati, da imam v resnici namen (ali željo) iti na dve. To sicer ni tako enostavno, ker se za udeležbo dokončno običajno odločam šele zjutraj, toda...

Tek ob Cerkniškem jezeru
- je nekaj, kar mi je bilo že dolgo zelo vabljivo: vsako leto sem razmišljal o nastopu, pa je vedno že kaj prišlo vmes in tako je bilo danes zame prvič;
- trasa proge všečna še pa še;
- bila sva že na Slivnici, večkrat turistično ob Cerkniškem jezeru, a do sedaj še nikoli na tekmi Notranjskega pokala;
- tek v nobenem delu ne poteka po trasi VKP, po drugi strani pa je v samem središču poti, ki je sicer še nisem prehodil (no ja, cca 1/3 mi je pa že uspela), a ostaja ena mojih velikih želja;
- iz AD Železniki se je teka udeležila še Irena (čestitke za 3. mesto v kategoriji in 10. mesto absolutno!);
- rad imam spremembe, nove tekme, nova okolja...za dve tekmi ta vikend sem se odločil v zadnjem trenutku, prej sem imel v planu samo Cerknico, ne pa tudi Mohor.

Torej: prvič na tekmi Notranjskega pokala, prvič na teku ob Cerkniškem jezeru...In res je zanimivo, če hodiš stalno na iste teke v isti regiji, se iz tedna v teden pojavljajo isti tekači, stari znanci, ki večinoma že pred štartom vedo, kam kdo sodi. Potem prideš v drug konec in vse je novo, razen standardne TF falange (matjažV, obivankenobi, tae...), dokaj izenačene na progi in v cilju ( več o tem tae v poročilu na TF ).

Tekmo sem zaključil na okroglih 35 min. Absolutno (srečna) trinajstica, v močni kategoriji mulcev med 40 in 50 pa 6. mesto, takoj za Matjažem...

Celotno zadevo sva z Romano zastavila kot turistični projekt, prijetno s koristnim, domov sva se pa odpeljala "po bližnjici" čez Planinsko polje do Logatca, Rovte, Žiri in Poljansko dolino do Loke in v Selško dolino.

Turizem smo ljudje!
 
Rezultati, fotke...na enem naslovu.

Je to vse? Upam, da nisem kaj pozabil...

32. tek na Mohor

"...imam za ta vikend v planu vsaj eno tekmo", sem zapisal prejšni dan v klepetalnico na TF.
Pa sem se včeraj (sobota, 2.6.2012) popoldne spet enkrat udeležil tega lepega teka z dolgo tradicijo, s štartom v Nemiljah in ciljem pri cerkvi na Mohorju. Zapiski mi razkrivajo, da sem bil na tej tekmi nazadnje leta 2006, čeprav je štart po najbližji varianti oddaljen le cca. 10 km. Poleg tega, da se letos ponovno udeležujem tekov za Gorenjski pokal, je na mojo odločitev vplivalo tudi ugodno vreme, ki skoraj ni za drugega kot za tek. Klance bom že nekako dal skozi, so vsaj cestni in se jih z dovolj trme da zlaufat...Začetek nekaj asfalta, nato makadamska cesta, od 4 km do 6,5 km spet asfalt, zadnji del kolovoz, skupaj 430 m višincev.

Nekako takole (kopirano iz razpisa):
 







Tek po cesti od Nemilj do cilja pri cerkvi na Mohorju mi je vzel 36 min, 34s časa, kar je za 40 s slabše kot pred šestimi leti, toda dovolj za 21. mesto abs. ter 3. mesto v kategoriji na včerajšni tekmi.

Na vrhu sem se namenoma znašel brez opreme za preoblačenje, zakaj le, saj je itak treba še dol. In smo ga namesto izteka spet žgali...

Čestitke: >vsem udeležencem; >organizatorjem; ...

Rezultati in fotke! Vse na enem mestu, klikaj.


nedelja, 27. maj 2012

Visoški tek 2012

Na Visoški tek se rad vračam
 
 ker mi je všeč proga, okolje in...ker poljanci znajo pripraviti res lepo tekaško prireditev.
2006 in 2007 še na stari, dalšji progi, dobrih 13 km, nato 2008 in 2009 na skrajšani (9,7 km) progi. Potem sem imel dve leti nesodelovanja v gorenjskem pokalu, take in podobne tekme sem skoraj popolnoma opustil.
Letošnje leto mi spet prinaša nekatere spremembe in ena od odločitev je bila: če bom sodeloval v katerem od pokalnih tekmovanj, bo to domači, gorenjski pokal.

Visoški tek je bil že peti v letošnjem pokalu, zame šele tretji (prekrivanje s Formaratonom in maratonom treh src). Sicer so stvari bolj kot ne jasne: prideš na tekmo, pogledaš, kdo bo tekel in že skoraj lahko določiš vrstni red (mislim na kategorijo).

S svojim tekom sem zelo zadovoljen. Kljub temu, da  zadnje tedne nisem nič delal na hitrosti (dolge trojke in trije srčki), hitra vlakna še niso povsem pozabila na svojo vlogo in so me z rezultatom 37:07 prinesla na 18. mesto absolutno ter na 5. mesto v kategoriji. Čas pa...ja, 2008 sem bil počasnejši, 2009 pa hitrejši... Med tekom sem si vzel nekaj časa tudi za navijanje, mladoporočencema sem naklonil aplavz...sem mislil prilepit tisto fotko, pa jo je že Gašper objavil v poročilih na TF (vesel, hvala!).
Po teku še nekaj debate, pa odhod do avtomobila, ki sem ga zaradi gužve pustil takoj čez most, torej kar daleč in tedaj sem se odločil, da grem domov...če bi se vrnil na prizorišče, bi bila takoj še ura ali dve naokrog, meni pa se je mudilo v Danje, postavljat vrtni kamin.

Rezultati in fotke so na spletni strani Gorenjskega pokala (pa tudi na strani visoškega teka), prav tako kot tudi rezultati prejšnih tekov in skupni rezultati pokala.

 

petek, 25. maj 2012

19. avgusta bomo spet tekli na Ratitovec

Manj kot tri mesece nas še loči do letošnjega teka na Ratitovec.
Tek se odvija vsako leto, vendar izmenjaje: lani je bila junija (moj pogled ), letos bo avgusta. Enkrat je izbirna za EP, drugič (tako kot letos) pa izbirna za SP, zato se datumi menjajo.
Gorskih tekov za pokal Slovenije se lahko udeleži kdorkoli, primerni so tudi za rekreativce. Seveda je tam prisotna tudi večina slovenske gorsko-tekaške elite...a mnogi od njih so itak prisotni povsod, tudi na večini "vaških tekem"...
AD Železniki kot organizator teka na Ratitovec si stalno prizadeva tek približati širšemu krogu tekačev. Zavedamo se, da je proga iz Železnikov do vrha marsikomu pretežka. Tako smo najprej uvedli štafetni tek na Ratitovec, tega pa smo kasneje spremenili v rekreativni ekipni tek s štartom ekip na Prtovču in ciljem na Ratitovcu. Štart je istočasen s štartom članov v Železnikih, članic ter mladincev v Podlonku in mladink na Prtovču, tako da si udeleženci ekipnega teka lahko ogledajo prihode tekačev v cilj in zanje navijajo. 

Zame, ki nisem ravno ljubitelj gorskih tekov, je bil ekipni tek dobrodošla sprememba. Sedaj vsako leto sestavimo ekipo (mešana ekipa v sestavi miciM, alonso in jaz, le leta 2010 je bila ekipa moška, namesto miciM je v ekipi sodeloval Tonek- vsi so člani Terkaškega foruma in navedel sem vzdevke)...Za letos je do tekme še kar daleč, sem pa že malo razmišljal, če se ne bi spet enkrat "softič" prelevil v "hardiča" in pretekel celo, z dna do vrha. Nič še ni dokončnega, a se bo treba počasi odločiti, vabljive ponudbe so že...in sedaj res ne vem, kako se obrniti...

nedelja, 20. maj 2012

To pa še ni vse...(32.MTS)

Ja, nekaj sem še pozabil zapisati v poročilo z maratona treh src- oskrba na progi.
Kaže, da sem se sčasoma privadil tudi na vročino. Tako, kot sem se še pred časom bal vsakega sedem kilometrskega teka na soncu, mi sedaj to ne predsavlja več hujših problemov niti pri daljših razdaljah.
V Radencih sem pil na vseh okrepčevalnicah (izotonik), ni mi pa prišlo na misel, da bi se hladil pod tuši, nameščenimi na treh točkah. Z vodo prepojeno gobo sem uporabil enkrat v zadnji tretjini proge (Vanča vas).
Na predzadnji okrepčevalnici 3 km pred ciljem sem pojedel krhelj pomaranče, to je vse...nobenih gelov itd.

Danes ne čutim nobenih posledic v obliki musklfibra (sem morda tekel preveč rezervirano??), skoraj ne vem, da sem včeraj pretekel maraton...le sonce me je malce ožgalo, a ni panike.
 

sobota, 19. maj 2012

32. maraton treh src- Radenci 2012

Zgodnje vstajanje ob 5:00. Romana je navajena, to je njen timing za v službo, jaz ponavadi uro kasneje, ampak: če pomisliš, kako je bilo to prej, ko še ni bilo AC...potem bi vstala sredi noči samo zato, da bi bila pravočasno v Radencih. Ob petih je sedaj že dan.

Tek
Romana se sedaj (v hecu) pritožuje, da sem jo peljal na izlet v Radence, nato pa enostavno pobegnil za dobre tri ure (catch me if you can)...pravzaprav ni daleč od resnice...
Na pot smo se podali ob 9:30, letos prvič rezultate krojijo neto časi, zato raje ne štartam med ali tik za najhitrejšimi, ker po treh nastopih v Radencih že vem, da to ne bi prineslo nič dobrega (prehiter začetek...). Je pa res, da po treh nastopih v Radencih še nisem odkril formule, kako se lotiti prekmurskih ravnic. Tokrat sem se odločil za počasnejši prvi krog in mislim, da sem se pravilno odločil. Maratona treh src ne moreš teči na čas! Glede tega smo bili med debato po teku skoraj enotni in mislim, da današnji temu samo pritrjuje.
Torej...tekel sem svoj tek, sredi množice, a v glavnem sam, ne da bi kogarkoli lovil ali tekel za kom, ki me je prehitel. Edino z TF mitjas-om sva bila lep čas v prvem krogu skupaj, malo sva debatirala in tu se je porajalo vprašanje: kje na daljši progi dobimo dodatne metre? (tiste, ki mrknejo na obratu). Eto, trikrat sem že prej tekel v Radencih, pa sem imel dovolj problemov s samim sabo in svojim tekom in tega res nisem nikoli razmišljal. Mitja mi postavi vprašanje, jaz pojma nimam (vprašaj me kaj lažjega)...ampak danes sem s svojo taktiko tekel toliko lahkotneje, da sem si v drugem krogu zadevo ogledal na terenu in imam odgovor! Prav tisto dodatno "šlingo" na cesti med Radenci in Mursko soboto v križišču, kjer pritečemo iz Gradišča, v drugem krogu podaljšajo (oznake na cesti, zavoj prestavljen za cca 100 m). ( Spet nekaj vem.)


Zadovoljen z nastopom?
Včasih sem že rekel: seveda zadovoljen, saj moram bit, ali mi navsezadnje kaj drugega preostane!
In danes lahko zelo iskreno rečem, da sem zadovoljen s svojim tekom, posebno še, če ga primerjam s prejšnimi radenskimi nastopi ali če ga skušam umestiti v okvir mojih tekaških nastopov zadnjih par let. Glava! Zadovoljen s tekom, kaj pa rezultat? Sedaj imam štiri zelo različna čase na isti progi. Ljudje vedno radi primerjamo in v primerjavi z LM so slabši (res je proga bolj ravninska, a so ostale razmere običajno težje): 3:15, 3:12, 3:02, 3:06:40 ...tale današnji je drugi najboljši, a predzadnji izpred dveh let (najboljši) je bil dosežek malce boljših tekaških pogojev. Happy!

Naprej
Nekateri še rajajo na Kingstone. Tu sem out, od te muzike bežim, ni za moja ušesa.  Kapelski vrh premore nekaj dobrih vinogradnikov in gorenjc se itak vsako leto ustavi tudi tam, da si naredi zalogo. Pri Rokovnjaču na Lukovici moram pohvaliti zrezke z gorgonzolo...
Lepo je iti na izlet, a še lepše se je vrniti domov. Postajamo zapečkarji?

Dodatki
Tole sem danes nameraval napisati že namesto uvoda: hvala vsem navijačem, tako ob progi kot tudi tekačem, s katerimi sem se srečeval in ste navijali...fantastični ste bili in brez vas bi bila današnja 42-ka precej daljša...zlati ste!
Rezultati se skrivajo na straneh tajminga, le poklikat je treba.
Slikce bodo pa verjetno v kratkem v brezmejnih količinah, skupaj s poročili, na straneh najboljšega foruma na svetu,  Tekaškega foruma
Čestitke vsem tekačicam in tekačem in seveda tudi organizatorjem!
Uf, a še ne bo konc...a ne morem mimo: ne vem, kakšne so bile majice lani, ker me ni bilo, vem pa kakšne so bile prejšna leta in za letošnje moram pohvaliti organizatorja. Velik premik na bolje! 
Še en dodatek, o oskrbi na progi.

  

ponedeljek, 14. maj 2012

V znamenju številke 3

Tek trojk...maraton treh src...

OK., trojke so mimo, trije srčki pa še ne in v tem zapisu ne bomo le tekli, bomo se tudi malce vozili, se ukvarjali s podnebjem, obujali spomine...Maraton v Radencih (tako kot tudi vsi drugi tekaški dogodki) ni zgolj to, tek na določeni razdalji, ki si jo izbere vsak sam...

V Radence je treba priti!

Nič posebnega, prometne informacije. Samo primerjava med  najkrajšo in najhitrejšo potjo iz Železnikov v Radence:
  • najhitrejša povezava iz Železnikov do Ljubljane, AC do Maribora in Sv. Jurija ob Ščavnici...203,3 km, predviden čas vožnje 2 uri 5 min! 
  • pa poglejmo še najkrajšo varianto: peljemo se do Kamnika, skozi Tuhinjsko dolino do Vranskega, AC do Slovenske Bistrice, naprej na Ptuj in skozi Juršince na štart v Radence...191,3 km, predviden čas vožnje 2 uri 39 min!

Proga v Radencih je idealna za tek!

Drži! Menda ima samo 5 m višinske razlike na krog. Odlično, bolje skoraj ne more biti.
Podnebje? O tem ne bi veliko, le statistični podatki, ki so na voljo na uradni spletni strani: povprečna temperatura v maju: 15,9 °C, povprečna vlaga 75% (oba podatka sta za obdobje 1990-2010). Prvi podatek je OK., a žal pride včasih do extremnih odstopanj, drugi pa ni tako zelo OK., se mi zdi kar visok...

Če sem začel s trojko, naj z njo še nadaljujem:

Do sedaj trije nastopi na maratonu treh src: 2008, 2009, 2010...
Prvo leto na TF-busu, bilo je nepozabno zlasti zato, ker sem spoznal številne legende Tekaškega foruma, najprej na avtobusu, po prihodu v cilj Uroša (prvi maraton!), nato Semjula, ki je ravno praznoval...pa Zdravca in Mirota...ne bom več našteval...za osvežitev pa ponujam sprehod skozi klatežovo galerijo 2008
Drugo leto je šla z mano Romana. Vroče! Že po 15 minutah zvoki siren. Tistega dne je pomoč potrebovalo preko 30 tekačev. Pa v cilju pravi Romana: " Ti, v Radencih pa ne boš več tekel tadolge!"
Pa sem jo, takoj naslednje leto. Radenci so predaleč, da bi tja hodil za 10 km ali polovičko. Razmere veliko boljše kot leto prej, enako tudi rezultat. Sva spet šla na izlet, malce turizma...a še vedno hudo v rdečih številkah.
Letos sem se prijavil 20. aprila. Povedal sem ji včeraj, ne to, da sem prijavljen, samo, da imam namen iti.. Je rekla, da naj prespim. Danes sem jo vprašal, če je prespala... Sedaj sva že dorekla: greva skupaj, na izlet...kar bo, pa bo!

Kaj več pa potem!
Se vidimo!

sobota, 12. maj 2012

Tek trojk JE nekaj posebnega

Letos pa sploh:


  1. Sprememba štartno-ciljnega prostora- všečno (vsaj zame);
  2. Neverjetno dobro označena proga, celo čez Golovec, doslej je bila izbira poti bolj stvar lastne presoje...letos pa res ne bi mogli zgrešiti;
  3.  Po treh letih  ena sprememba v TF ekipi;
  Evo nas, pred štartom: Marjan levo, Janez desno...ali obratno, z mojega gledišča...


Med ogrevanjem smo se ustavili pri Urošu, vprašal nas je, ali imamo kakšne cilje. Odgovor: naš cilj je CILJ.
 In itak, da smo ga dosegli. Morda smo za to rabili malce več časa, a komu mar...meni že ne. Nisem prišel totalno skurjen v cilj, zame je bil to eden redkih tekov, ki mi ne bo ostal v spominu kot "eno samo matranje" in to mi zelo veliko pomeni. Ta tekma pač temelji na drugih osnovah, ne zgolj tekmovalnosti...
Zadovoljen! 
Rezultati (zaenkrat neuradni- 12. maj 2012) 

Hm...sem imel ideje, kaj vse bi lahko pisal, pa se mi ne odpre...saj bo dovolj, ne vem, kako je z vami, a jaz dolgih poročil ne berem...se mi ne da...LP

petek, 11. maj 2012

Delo z najmlajšimi

Prvi koraki v svet športa
Tako kot v vsakem resnem športnem društvu tudi v Atletskem društvu Železniki v svoje delo vključujemo že najmlajše. Za delo z otroki imamo organizirano atletsko šolo, najbolj vztrajni pa kasneje trenirajo v tekmovalni skupini. Z najmlajšimi delajo usposobljeni strokovni delavci- trenerji, program vadbe pa je prilagojen starosti udeležencev in prehaja skozi igro v resno atletsko vadbo.
Poleg tega vsako leto organiziramo nekaj atletskih mitingov za otroke in enega smo imeli prav danes popoldne. Šlo je za atletski mnogoboj. Otrokom smo skušali šport in atletiko predstaviti na nekoliko bolj zanimiv način. Tekmovali so naraščajniki-ce (2005 in mlajši), U10 (2004, 2003) in U12 (2002, 2001), tekmovalne discipline pa so bile: poligon, skok v daljino ob palici, met vortexa v cilj in tek 60 m z ovirami.
Udeležence sta s svojim obiskom razveselila Roman Kejžar, slovenski rekorder v maratonu in sedaj uspešen trener, ter njegov varovanec, član AD Železniki Urban Jereb, mladinec, ki je par tednov nazaj v Zagrebu postavil normo za mladinsko SP v Barceloni na 10 000m...
Zanimivo popoldne!

nedelja, 6. maj 2012

Vajen soliranja

Prvomajski prazniki 2012. Lep teden v Danjah, vsega po malem: malo smo delali (krompir itd., pa služba v četrtek in petek), malo počivali, pohajkovali, se družili in seveda tekli. Slednje v ednini. Solo.
Nedelja, torek in sreda so bili dnevi za "križarjenje". Trije dnevi, tri različne trase na širokem področju:  Sorica, Petrovo brdo, Soriška planina, Baško sedlo, Možic, Dajnarska planina, Ratitovec, Torka...nekaj po cestah, makadamskih in asfaltnih, nekaj po stezah. Užival sem.
Včeraj sva se vrnila v dolino. Popoldne sem šel na tek. "Nekaj kratkega" se je razpotegnilo. Nešteto točk, ko bi se lahko obrnil proti domu, pa sem se odločal za še!
Železniki- Prtovč, eden od cestnih vzponov, 7 km, 600 višincev, za začetek. Nadaljevanje po Loški planinski poti v Dražgoše, pa proti Mohorju, do vasi Topolje, potem po cesti v Selca in za Soro na izhodišče. Slabih 28 km + višinski metri. 

Še kaj zanimivega?
Ja, dan pred odhodom v Danje sva reševala sovo. Romana jo je našla nebogljeno sredi steze, še puhasto. Odkrila je, kje gnezdijo in sva jo dala nazaj v gnezdo, sicer bi jo kaj hitro našla kakšna lisica...Epiloga ne vem, upam, da je bilo potem vse OK.

sobota, 21. april 2012

Leva- desna: 8ur

Formaraton 2012- četrtič

Zakaj mislim, da tega teka ne smem izpustiti?
Kot prvo, družba! Pisana tekaška druščina s cele Slovenije, z mnogimi se le redko srečamo, tu pa je med 8-urnim kroženjem po slaba 2 km dolgi progi obilo priložnosti tudi za klepet...
Kot drugo, prijetno okolje Tivolija, naravno, da se komaj zavedaš, da si sredi Ljubljane. In peščene poti, brez asfalta...nogam prijazno...
Poleg tega je menda to naš edini 8-urni tek (se morda motim?) in ko je objavljen razpis, si ne morem kaj, da se ne bi prijavil!
Letos sem bil ponovno član ene od ekip Never give up.


Tek

Štart v dežju ob 9. uri. Dež je po kaki uri ponehal. Že prej sem se odločil, da bom tekel svoj tempo (kar pri taki množici tekačev ni lahko), ker sem pri daljših tekih do sedaj delal največjo napako, kadar sem "koga lovil". Dolgo je šlo kar dobro, počutje OK., nekako po štirih urah in pol pa se je začela kriza, dovolj huda, da bi me v primeru, če ne bi tekel za ekipo, verjetno poslala "v slačilnico". Tako pa...ja nič, prebroditi je treba. In sem jo prebrodil, a je trajala dovolj dolgo, da me je oddaljila od željenega cilja izenačiti lansko kilometražo. Nazadnje sem bil zadovoljen z 42 krogi (81, 312 km) in 12. mestom. Zadnji krog sem zaključil pred 17. uro in bi lahko šel še v enega, a se tokrat 50 cent-u nisem pustil nažajfat, tako kot pred dvema letoma (čeprav sem mu tudi za to še vedno hvaležen)...ko je dovolj, je dovolj! Najbolj me veseli, da sem 8 ur izkoristil dokaj dobro. Itaq, NGU!
Fotk je že cel kup v ustrezni temi na TF, z rezultati pa je pohitel timing Ljubljana (21.4.2012- 4. tradicionalni 8urni tek FORMAraton).
Čestitke tekačem za pretečene razdalje!
Hvala za fotke! 
Reportaža na siolu. 


ponedeljek, 16. april 2012

Trojke- kaj sedaj?

Vprašanje, ki me razjeda v zadnjem času. 
Možnosti je več:
-  o tem, da bi dobila tretjega člana podobne hitrosti in bi jo spet žgali kot norci, sem že pisal tule. Zaenkrat ga še ni, a moram reči, da mi je vse bolj všeč kaka druga varianta, npr.:
- biti član ekipe, ki bi si vzela nekaj več časa za progo, čvekanje in uživanje v teku, ali pa:
- letos sploh ne iti na trojke...
Prejšna leta (razen lani) sem en teden po dolgih trojkah šel v Radence na 42 km, kar verjetno ni bilo najbolj pametno. Letos sem po enoletni pavzi v mislih spet pri MTS in tako...
OK, da ne dolgovezim in samega sebe odrešim dileme: odločil sem se za tretjo možnost, letos ne grem na trojke in upam, da to ne bo preveč komu prekrižalo načrtov!
Bili smo dobra ekipa!

nedelja, 15. april 2012

Tudi v breg gre

Tale tek pa ni bil čisto planiran. Sem računal naslednji teden na Gorjanski kros, potem je pa padel vmes formaraton. Dobr, bom pa spet enkrat eno gorsko odlaufal, ne bo prvič in (verjetno) ne zadnjič. Če sem se že odločil za Gorenjski pokal, bo treba na tekme, kakršne pač so.
Na Kriško goro sem tekel še v časih, ko je bila proga speljana do vrha Kriške, na sedanji pod Kriško goro pa v letih 05, 06, 07 in 08.
In tako sem se po štirih letih spet spopadel s temi klanci...in presenetil samega sebe. Še v breg mi je šlo...ne rečem, da dobro, ampak ne tako slabo, da bi bistveno izgubljal. Dovolj dobro za 3. mesto v kategoriji. Kdo bi si mislil. Čas pa za 20 s boljši kot pred štirimi leti.
Prijetno je bilo srečat znane face in spoznat nove...pa po štirih letih sem spet srečal in poklepetal s svojim prvim  (in do sedaj edinim) trenerjem še iz mojih pionirskih časov, ko sem bil smučarski tekač. Dober trener je bil, se mi zdi, da se še danes pozna...
Uroš je naredil par fotk in če jih primerjamo s tisto iz tistega časa...


Mali na fotkah je Vinkotov vnuk, menda bo hokejist.

Bravo PD za organizacijo in čestitke tekačem!
Hvala navijačem, z vašo pomočjo mi je tek bolje uspel!
Rezultati na spletni strani pokala.

Aja, pa btw. še nekaj: tole je moja 100. objava v tem spletnem dnevniku.

sobota, 31. marec 2012

Trekerji osvajajo Lubnik

Trekerji pa so za hece
Kot prvo, kar je Ema ugotavljala že prejšni teden: kdo bi si za izhodišče na Lubnik izbral sv. Andreja? Seveda, trekerji!
In potem? Po najbližji v Loko pa na vrh? Ne ne, trekerji že ne. V Loko, pa malo na Stari grad pogledat, pa še navzgor čez travnike...in ko po brezpotju prideš na višini 783 m končno na markirano pot, ki vodi čez grebene na Lubnik, se kar naenkrat premisliš in jo užgeš navzdol, v Podlubnik. Nato nekaj časa ob Selški Sori, pa spet naskok na Lubnik, tam, kjer je najbolj strmo, naravnost v breg. Še gamsi se nam čudijo, dva z zabodenimi pogledi sta se pojavila spodaj, potem ko smo že šli mimo. Mi pa spet le na pol (ne bom rekel poti, ker je tam ni), sredi brega luknjice v kartonček pa nazaj dol, v sotesko, do Sore. Odkrivat stare markirane poti proti Zalubnikarju. Ja, Zalubnikar je spet gor. Pa ne dovolj. 9KT je že toliko visoko, da tukaj više ne gre...sedaj smo zadovoljni in...
...v tretje gre rado!
Če smo si prej že dvakrat premislili in odšli nazaj v dolino, je tokrat padel tudi Lubnik. KT pred vhodom, notri pa sem si dopolnil tekočinske zaloge ter srečal znano gorenjsko TF družino z Radolce (hvala za spodbudo!).
Tako, Lubnik je osvojen, sedaj pa do avta. Pa pri trekerjih ni tako enostavno, kot se sliši. Je treba na poti še nekaj točk obiskat. V Lubniški jami sem bil prvič, v Breznici smo šli mimo rekordnih kostanjev, pa čez Ostrni vrh do cerkve sv. Lovrenca, strmo navzdol v Zminec, za Poljansko Soro do vasi Bodovlje (misija nemogoče, če ne bi bilo tako suho in zato voda nizka), pa potem še hrib Dešna, da ne bi bilo slučajno preenostavno...no no- pa smo vendarle spet pri Ruparju.
Tule so karte za vse tri trase, da se ve, kje smo kolovratili.
Brez izgubljanja sem za pot potreboval 4 ure 44 min in prišel v cilj kot osmi med ultraši.
Čestitke organizatorjem za lepo tekmo in za domiselno speljane trase. Včasih pohajkujem tudi okrog Lubnika, a danes sem skoraj vseskozi odkrival neznano.
Čestitke vsem trekerjem za današnje podvige!
Rezultati 
Galerija