nedelja, 25. november 2012

Podaljšana Obhodnica Ratitovec

Kdor snuje, zasnuje!

Že v svojem prejšnjem blogu sem naglas razmišljal o idejah...(vencelj, ne dolgovezi, vse na povezavi piše, če koga zanima, lahko klikne in prebere)...in nastalo je:

Celotna obhodnica z 12-imi kontrolnimi točkami, ki je uradno dolga 25 km, v tokratni izvedbi smo jo podaljšali z dostopom iz doline (Železniki) in zaključnim spustom na izhodiščno točko...

POT
Ob 7. uri zjutraj smo izpred pošte v Železnikih (450 m) štartali trije: legenda Macuh Peter, TF Scooby Miha Vidali in jaz. Krenili smo čez Kres in Hujsko do kmetije Novak, nato pa naprej na Pašni vrh in na "desni Ratitovec" (če gledamo iz doline), Kosmati vrh (1643m). Tu smo se prvič "priklopili" na Obhodnico, sledil je spust na planino Klom (1490 m) in na planino Pečana (1470 m). Tu smo se od obhodnice ločili iz več razlogov:
  1. Želja je bila krožna tura, če bi šli na Soriško planino po trasi obhodnice, bi se vračali po isti;
  2. "nebodigatreba hrib", Šavnik, je od ostalih, ki obkrožajo Soriško planino (in so vsi vključeni v obhodnico), kar oddaljen, do njega pa vodi pot oz. steza, po kateri se potem tudi vračamo. Mi smo šli s planine Pečana proti Soriški planini  po makadamski cesti (8 km) do asfaltirane s Soriške proti Bohinju, nato pa naprej po makadamski (še 4 km), ki nas je pripeljala na Baško sedlo (kjer smo se na blizu "povohali" s traso GM 40), tam pa smo zavili levo proti Možicu in tako Šavnik "pobrali" skoraj spotoma;
  3. S tem smo podaljšali svojo pot;
Torej: 12 km gozdnih cest, ponekod lepi razgledi na Julijce in bohinjsko kotlino, gozd, narava, mir, tišina...pa vendarle (zame) najbolj duhomoren del poti. Sem bil vesel, ko smo bili enkrat na sedlu.
 Megla s primorske strani, a Šavnik (1574m) je dovolj visoko, da smo prišli nad mejo...
Možic(1602), Slatnik (1609), Lajnar (1549) in Dravh (1547) smo hitro "obrnili", sledila je obnovitev zalog za preostali del.
Pičimo s Soriške planine proti Ratitovcu, štempljamo še Kačji rob (1520), Kremant (1658) in najvišji vrh Ratitovškega pogorja, Altemaver (1678) ter zadnjo točko, Gladki vrh (1667). V koči na Ratitovcu smo si uredili pisarno in opravili tajniške posle (podatki v dnevnikih, vpis v knjigo obhodnice, podelitev značk Petru in Mihu za prvič, meni za petič), nato pa po krajši varianti skozi Podlonk v dolino. Nas je že noč lovila.

Tehnikalije in razkorak

Na "izmeri" je bil tokrat Miha: nameril je razdaljo 49,6 km in cca. 2800 m višincev.
Jaz sem prej razdaljo meril na enem od interaktivnih atlasov s pomankljivo slovensko kartografijo in prišel do "dobrih 40 km". Že na Kosmatem vrhu je bila razlika zeeelooo velika: mojih predvidenih 6 km se je nakuhalo za 50 %, na dejanskih 9 km. Zadeva je jasna: jaz sem vlekel počez, v naravi gre vedno cik-cak. S Kosmatega vrha do Baškega sedla (v glavnem cesta) razlike skoraj ni bilo, v nadaljevanju po planinskih poteh Soriške planine in Ratitovca pa spet...tako smo naredili za cca 8 km več od ocene in porabili več časa.


Aja, čas:
bruto 10 ur (ravno od teme do teme), postanki na Soriški planini za obnovitev zalog cca 20 min, na Ratitovcu za birokracijo (nisem gledal na uro ???: ) in 12 x na točkah obhodnice za štempl, postavitev foto studia, poziranje itd... :mrgreen: (sam bog ve, koliko vsega skupaj, a po oceni je pol ure zihr šlo v maloro... Corpus delicti )

Fotke
 Scooby-jeve
moje
...in to je zaenkrat to...

P.S.: Zeleno v tekstu so povezave (link), z rdečo sem označil točke obhodnice.





1 komentar: