Kaj imata lahko skupnega fitnes in dereze?

 Za uvod vprašanje, kaj sploh fitnes je?

Sama beseda, ki izhaja iz angleščine, v osnovi pomeni splošno telesno pripravljenost.

Ne bom sedaj na dolgo razpredal (oz. na novo prepisoval vsega znanega in že velikokrat napisanega), dodal bom samo povezavo na enega od člankov na to temo: biti fit = biti čil

Če pogledamo pomen izraza "biti fit", torej imeti primerno razvite gibalne in funkcionalne sposobnosti, se dobro počutiti, imeti ustrezno telesno sestavo, dober imunski sistem itd., sem povsem zadovoljen, lahko rečem, da sem fit. Zahvala gre dolgoletni tekaški aktivnosti, pohodništvu, prizadevanju za maksimalno preživljanje na svežem zraku pri zunanjih aktivnosti, kar vključuje tudi delo na vrtu, njivi in travniku, brkljanje okrog hiše. Nikoli nisem bil v fitnes centru, vse "vaje" za moč, gibljivost in vzdržljivost sem od nekdaj izvajal na kmetiji ( v mladih letih), potem pa v službi (vsestranska fizična dela) vse do penzije in če se tega navadiš, nadaljuješ tudi potem. Pravzaprav nimaš izbire, sicer z leti sledi drastičen upad mišične mase, kar pomeni manjšo moč in splošno slabše gibalno funkcioniranje. 

 Kaj imajo s tem dereze?

Lani jeseni sem nabavil ene dereze. Pravzaprav sva jih oba z Romano, vsak svoje. V Hervisu. Takrat je še obstajal. Za občasno hojo po pomrznjenemu snegu pozimi. 

Kolikokrat sem jih uporabljal? Na pomrznjenemu snegu enkrat. Pri ročni košnji ( s koso) v precej hudem bregu, kjer komaj stojiš, poleti dvakrat. Bolj varno, bolj zanesljivo.

Sedaj pa že 14 dni čistim eno gmajno, v glavnem leskovi grmi, seveda sam breg. Pa mi prve dni ni kapnilo, sem imel kar probleme: komaj stojiš, v roki motorka...Potem sem se domislil derez, itak je veliko lažje, sedaj so del standardne opreme. Je pa še vedno hud in naporen fitnes, tako da imam nekako do tri ure dnevno dovolj. Po pameti.

To niso treningi za npr., ljubljanski maraton.

LP, vencelj

 Tekaški raj

Tekaški raj je izraz, ki lahko pomeni karkoli, kakor za koga. Nekomu to predstavlja kilometre asfaltiranih cest brez metra vzpona ali spusta, kar je sicer v kombinaciji z ustreznim programom tekaškega treninga in občasnim skokom na stadionski tartanski krog idealna pot za pridobivanje hitrosti in izboljševanje osebnih rekordov. 

 Nekomu drugemu predstavljajo ideal teki s čim več klanca, bolj strmo navzgor, bolje je...in ko se začne navzgor, ni konca, ko se začne navzdol, ni konca (primer PTRF). Simon, npr., ima idejo, da bi moral tek na Ratitovec potekati s startom na Zalem logu, vertikala, direkt v breg...

 Večina ostalih tekačev (nas) je seveda nekje vmes. Malo gor, malo dol, lepo razgiban teren, ki ti omogoči tudi malce "počitka", nekaj vmesnih ravninskih delov, da daš v višjo prestavo in pritisneš na plin. V mojem koncu npr. Dražgoše- Mohor- Križna gora ali Ratitovec- Soriška planina, pa tudi Porezen- Blegoš in naprej proti Lubniku...ja, še kaj bi se našlo.

 Pravi tekaški raj pa sem običajno našel med dopustom na morju: kjerkoli sem že bil, mi je bil izziv raziskovanje terenov v tekaških copatah. Zadnja leta sva bila večkrat v Poratu na Krku in ja, lahko rečem, da je rajsko okolje za tekača. Pa ne toliko ob obali, zaledje! Številne makadamske ceste, poti, steze, dovolj razgibane, da hitro nabereš 100 ali 200 m višincev, ravno prav, da včasih moraš tudi malo več iztisniti iz sebe. Tereni, ki ti omogočajo številne tekaške ali pohodniške kombinacije poljubnih dolžin.

 Velikokrat sva bila na Krku, v različnih krajih, pogosto sva menjala teren: Vrbnik, Šilo, mesto Krk ( Olive grove trail )...in če pogledam za nazaj, povsod je bilo "rajsko" za tek. Enkrat sem opravil z Vrbniško planinsko obhodnico , pa me včasih zamika, da bi jo ponovil, morda v kakšnem drugem, ne poletnem obdobju. Tam sem bil sicer že leta 2011 in takrat je nastal tale zapis. 

Sedaj imajo tudi svojo Camino Krk varianto , bolj aktualno v času izven poletne sezone, kar pa po drugi strani pomeni nekaj več logističnih problemov. 

 Kjerkoli že si in če je v tebi le malo raziskovalca, se lahko spustiš "z verige", oddivjaš v naravo, iščeš nove poti, si daš duška...meni je bil to vedno izziv in največkrat hkrati tudi motivacija, da se sploh spravim v gibanje.

 Doma, na primer, bi ravnino težko našel. Največji približek bi bila podgorska cesta proti Torki ali pa proti Petrovemu Brdu, pa morda še gozdne ceste na Jelovici. Sploh mi pa ni več do tega, da bi moral na vsak način biti čim hitrejši. Tile klanci, ki jih skoraj vsakodnevno ubirava s Skyem kar od doma so mi čisto všeč.

 Danes zjutraj sem opravil en prav poseben trening. Na njivi imam sod za vodo, ki pa je, v suši, kakršna je, seveda prazen. In sem zjutraj, namesto treninga, 7x prinesel vodo iz grape v 20 l kanistru. Ena tura 100 m dol, 100 m nazaj gor z 25 m višinske razlike. Skupaj slabih 1500 m z 175 višincev z 20 kg obtežitvijo. Tekaški raj 😁

 

  O tekaškem raju na tekalnih stezah bom pa tiho...😶

 LP, vencelj

 30 let teka na Ratitovec

1. tek

14. september 1996 je bil datum prve izvedbe teka na Ratitovec, s startom teka na Rotku nad Sorico, po takrat še v celoti makadamski cesti skozi podgorske vasi Zgornje Danje, Zabrdo in Torko, nato pa navzgor po planinskih poteh do cilja pri koči na Ratitovcu. To so bili še drugi časi: za povezavo med štartom, ciljem in kontrolnimi točkami so poskrbeli radioamaterji, čase pa smo merili z v OŠ Železniki sposojeno štoparico s 100 rezultati spomina. V tednu pred tekom je že zapadlo nekaj snega, v kotanjah ga je malenkost še ostalo, da bi se lahko kepali. Tekmovalcev je bilo 33 (1 tekmovalka, Sergeja Lipušček), prvi zmagovalec pa je postal Mernik Igor iz Celja.

Selitev starta v Spodnje Danje

Po štirih letih (tudi slabega vremena) smo se odločili, da za 5. izvedbo prestavimo start v vas Spodnje Danje.

Spodnje Danje, slikano z "Dajnarskega balkona"

Tukaj smo potem imeli vsaj streho, elektriko, pitno vodo...vsega tega na Rotku ni bilo.

S tem smo malce skrajšali progo, na cca 7,5 km, z nekaj več višinske razlike. Spremenjen je bil pravzaprav le prvi del, do Zgornji Danj.

Na tej trasi se je potem odvijalo pet tekov, zadnjikrat iz te strani na 9. teku, 26.6.2004. Razglasitev rezultatov prvih devetih tekov je bila na cilju, pri koči na Ratitovcu ali pa, v primeru slabega vremena, v koči.

Slovenski pokal v gorskih tekih in selitev starta v Železnike

Prvo tekmo za slovenski pokal v gorskih tekih smo imeli v Železnikih 13.6.2004, ampak to ni bil tek na Ratitovec, pač pa Tek na Hujsko. 14 dni pred zadnjim tekom na Ratitovec s startom v Spodnjih Danjah je AD Železniki organiziralo tekmo za SLO pokal v disciplini gor- dol, ki je štela tudi kot izbirna tekma za EP v tej disciplini. Traso smo speljali krožno čez Kres na Hujsko, poti je dovolj, da smo jo prilagajali glede na kategorije, npr. člani smo tekli dvakrat čez Hujsko.

Tek na Ratitovec je bil v SLO pokal uvrščen naslednje leto. Seveda se je spremenila tudi trasa (cca 1,5 km pred ciljem se združita), tako je bil start 19.6.2005 prvič v Železnikih. Trasa bistveno daljša in s precej večjo višinsko razliko.

Tek se je uspešno razvijal naprej, dodane so bile nove trase (krajši panoramski tek s Prtovča, potem pa še trail varianta s startom in ciljem v Železnikih), organizirana so bila večja mednarodna tekmovanja...

Jaz sem se s spremembo prioritet (in selitvijo v Spodnje Danje) od organizacije vse bolj odmikal, tudi prenehal s svojim več kot 25 letnim nastopanjem na rekreativnih tekih, sodelujem pa še vsako leto v vlogi metle na teku na Ratitovec (in PTRF), tako tudi na letošnjem jubilejnem.

Start traila 30 km

V cilju

Potem, ko sva z zadnjo tekmovalko v dobrih dveh urah, 20 minut prišla v cilj, je sledil malce hitrejši spust skozi Razor mimo Lovske koče ter skozi Podlonk in Dašnjico na prizorišče športni park Dašnjica. Na torto.

Enkrat sem že omenjal falango mladih tekačev iz našega konca, tudi tokrat ne morem mimo tega.  Letos na teku jih je bilo kar nekaj (poleg nekaterih starejših, bolj izkušenih domačinov), za prihodnost se ni bati. Brez oklevanja se podajo tudi na daljše razdalje.

Čestitke vsem!!!

Rezultati na spletni strani AD Železniki

LP, vencelj

 

Zimski trail tek Soriška planina, 7. marec 2026

Ta vikend poteka, po navedbah organizatorjev, "prvi turnosmučarski festival v Sloveniji, večdnevni turnosmučarski festival z izobraževalnim, terenskim in trail tekmovalnim programom v Bohinju".

Prvi turnosmučarski festival v Sloveniji (klik)

 Zelo zanimiva zadeva, celoten tekmovalni program, torej turnosmučarska tekma, trail tek v enem, dveh ali treh krogih (6 km, 12 km ali 18 km) in duatlon v kombinaciji turnega smučanja in trail teka, je potekal danes na terenih Soriške planine.

 Zelo blizu in zelo poznani tereni. Toliko, da sem imel celo idejo, da bi šel na trail. Zadnje mesece veliko migam, veliko sem v klancih, velikokrat grem na sneg na Jelovico, včasih "iščem" tudi ravnino za pridobivanje hitrosti (kar je v našem koncu skoraj nemogoče) in ja, priznam, da spet malce pogledujem po tekaških koledarjih...Odločitev po dolgem času ni lahka, približno tako, kot začeti spet nekaj na novo. Moja zadnja tekma je bila PTRF 70 km 2022, pa še pred to nekaj let nič.

 In sva potem danes dopoldne v sončnem vremenu šla z Romano in Skyem na še en podgorski pohod dobrih 7 km, popoldne pa na Soriško planino malo pogledat dogajanje. Vreme enkratno, dobra družba, nekaj znanih (tudi tekaške in turnosmučarske legende)...Malo sem šel po trasi, pa je popoldanski sneg že zmehčan, da se kar melje pod čevlji. 

 Kakorkoli, na tadolgi (18 km) je suvereno zmagal Patrik Lušina, eden od številnih in najbolj zavzetih mladih domačih tekačev in hkrati, kot kažejo rezultati, tudi najbolj perspektivnih. Ja, zadnja leta je tudi v našem koncu nastala cela tekaška falanga, kar je zelo pohvalno...morda pa enkrat v prihodnje napišem še kaj več o tem.

 Rezultati so na zgornji povezavi.

  Samo še par fotk:

Lep dan je bil, čimveč takih!

LP, vencelj

 

Pohodi s Skyem

 Pes pasme border collie, borderski ovčar po imenu Sky. Črno bel, več črne kot bele. Sedaj je star 2 leti. 

 Ni najin, je od hčere, ampak je veliko pri nama. Saj veste, službe, šola, pes rabi veliko gibanja...Midva sva doma, rada pešačiva in se nama zdi neumno, da midva greva, pes pa dopoldne doma zaprt brez gibanja. Psa sva imela že prej, sicer bolj kavč varianta, shih-tzu, ampak je bilo vprašanje časa, kdaj se bova spet kaj izmislila. Sedaj ga imava večkrat. Dovolj, da ne rabiva svojega.

 Pes rabi sprehode, border še prav posebej veliko. Nekateri pravijo, da po 15 km na dan. Jaz pa tudi rabim več gibanja. To mi je samo dodatna motivacija, da moram ven, ne glede na vreme. "Glavni", daljši krog ponavadi dopoldne, popoldne pa še enega ali dva krajša. Sedaj sem se tega navadil, da grem tudi sam, kadar Skya ni. V okolici imam že kar celo mrežo različnih poti: deloma ceste, poljske in gozdne poti, steze in "kozje" steze, vse to kombiniram v različne kroge, v glavnem od doma ne grem s ciljem, kam bom šel, ampak se na poti sproti odločam. Vedno se nabere nekaj višincev, odvisno od trase. Večkrat grem tudi na Jelovico, zaenkrat je snega še pol metra. Na snegu Sky še prav posebno uživa.

Ta teden je spet pri naju, obeta se lepo (pomladno) vreme, pa bo treba izkoristiti.

LP, vencelj

Pet let (2020- 2025)

 Dobrih pet let sem potreboval, da mi je spet uspelo "spacati" par objav. Seveda, kot sem že v tistem obdobju pogostega pisanja večkrat poudaril, za pisanje je treba imeti primeren material, dogajanje, o katerem se avtorju zdi vredno pisati. 

 Tega na tekaškem oz. športnem področju zadnjih pet let ni bilo prav veliko. Vem pa, da je aktiven življenjski slog edina prava pot, če ga redno prakticiraš, ti preide v kri in se ga navadiš tako, kot se nekateri navadijo njegovega bolj udobnega nasprotja (posedanja in poležavanja na kavču...). 

 Pod tekaško oznako v zadnjih letih bi lahko navedel le nastop na prvi izvedbi 70 km preizkušnje PTRF 2023, ki sva se je udeležila in skupaj uspešno odtekla z bratom Mihom. Miha se je takrat šele podajal na ultra tekaško pot, v duetu je šlo lažje. Sedaj ga lahko večkrat srečate na trail tekaških terenih👏.

 Morda lahko dodam še vsakoletno "pometanje" na trasi PTRF iz Železnikov do Podbrda (ali Soriške planine) in na teku na Ratitovec...in to je to. Vse ostale aktivnosti so v glavnem krogi s štartom od doma, raje bolj pogosti in krajši... Še vedno pa držim kontinuiteto dobrih 15 000 korakov dnevno. Zadnjih pet let mi pravzaprav najbolj manjka intenzivnosti, na tem sem začel več delati zadnje pol leta.

  Pa drgač?

 Odlično! 

 V tem času sva se preselila v Spodnje Danje, nekaterim tekačem poznane tudi kot "štartna vas" nekaj tekov na Ratitovec iz prvotnega obdobja. Sicer je bilo s hišo še kar nekaj dela, da je sedaj tako, kot sva si zamislila in želela in sva sedaj super zadovoljna.

 V tem času sem šel v penzijo, sedaj sva oba na "svobodi"...neprecenljivo!

 V tem času se lepo razvija tudi tekaška scena v našem koncu 😀👍. O tem morda kdaj drugič kaj več.

LP, vencelj

 

 

Razdalje merim v miljah

 Pred dobrimi tremi leti sem dobil Garminovo pametno uro, vendar je potem dolgo nisem uporabljal pri svojih aktivnostih...no ja, nosil sem jo, za štetje korakov, ne pa za merjenje razdalj itd. Za ostalo sem uporabljal stravo na telefonu. Ko sem prvikrat pustil telefon doma in uporabljal uro, sem videl, da razdalje meri v miljah. Sam sem se odločil, da bo tako tudi ostalo. Saj je enostavno: 1 milja je 1609,344 metra, poenostavljen izračun npr.: 5 milj x 1,6 = dobrih 8 km. To je dolžina kopenske milje, morska in zračna sta dolgi 1852 m. Zabavna matematika, sproti pa zaposliš še možgane. Pri prenosu podatkov na stravo mi pa itaq avtomatsko preračuna v km. Kadar "grem na teren" s telefonom, ki razdalje meri v km, se mi pa sedaj toliko hitreje nabirajo. 

Tek na miljo 

 Pred leti, natančneje 24. septembra 1999 je bil v ljubljanskem BTC organiziran tek na miljo, udeležilo se ga je takrat veliko naših najboljših atletov (vključno z rekorderjem v maratonu Romanom Kejžarjem) in tudi kar nekaj rekreativcev, ker je bil tek odprtega tipa. Takrat sem razdaljo zmogel v času 5:01:92.

LP, vencelj