Stvari niso nikoli tako enostavne

Nedelja, 26. avgust 2012. En dan, tri tekme.
Tek na Dražgoško goro. Tako blizu, da sem vedno šel peš na štart. Dober kilometer od doma. Lepa tekma z enim samim problemom: gorska je. Zato že nekaj let na teku nisem bil, toda letos sem pretekel malce več klancev in me je večkrat spreletela misel: zakaj pa ne spet?
TF 10-ka. Krasen tek, 10 km na stezi za rekreativce. Bil na dosedanjih štirih, bil prijavljen za letos (s plačano prijavnino)...
Tek Veronike Deseniške v Kočevju. Enkrat sem bil, letos pa je bil tek na seznamu našega "šefa za rekreacijo" in me je kar vleklo, da bi šel na 21ko.

Midva sva se kaj hitro odločila za četrto možnost in sva že v petek popoldne odšla v Sp. Danje. Saj sploh ni problema, na tekmo lahko grem tudi iz Danj, pa mi je gori tako lepo, da bi bilo kar škoda...pa še pol ure dodatne vožnje...

Vendar: če ne grem na nobeno tekmo, moram narediti nekaj, kar bo konkretno odtehtalo...eno solidno turo, če ne, bom slabe volje in težak...

Ideja
Grem v nedeljo zjutraj po cesti skozi vasi Zg. Danje, Zabrdo in Torka na Prtovč, po LPP mimo kmetije Novak v Dražgoše, si ogledam tekmo, navijam, malo poslikam, malo poklepetam in se po eni od drugih možnih poti (verjetno čez Ratitovec) vrnem v Danje. 

Vsaka pot ima svoja razpotja 
Vedel sem za slabo vremensko napoved, zato sem se zjutraj 20 min do osmih, ko sem šel iz Sp. Danj, že zavedal, da pravzaprav v resnici (spet) sploh ne vem, kam grem. Vse bo odvisno od vremena. Na vsakem razpotju posebej se bom odločal, kam naprej (ali nazaj).
Do Torke (1150m) vse OK. Potem  se je stemnilo, zato sem se odločil, da ne grem na Prtovč, raje na Ratitovec, bom vsaj "nekam prišel". Tudi z Ratitovca še vedno lahko grem naprej v Dražgoše, če bi se vremenske razmere ugodno spremenile, ali pa tudi po isti poti nazaj... Rahel dež me je ujel, preden sem prišel na vrh. Malce sem prevedril in ko sem kasneje prišel iz koče, je bilo proti zahodu že nekaj jasnine. Za Dražgoše nima smisla, tam pada dež in nič ne kaže na izboljšanje, pa tudi če bi prišel tja, me čaka še dolg povratek; povratek po poti, kjer sem prišel, je preveč običajen (čeprav se večina na Torko raje pripelje) in prekratek za moj ego. Jasnina na zahodu...
Pa grem danes na planino Pečana in po makadamski cesti na Soriško planino. Na pol poti se je spet stemnilo in kmalu je začel padati dež. Na makadamski cesti na Jelovici nekje za Soriško planino mi je nasproti pripeljal "dajnar", sovaščan. Premočenemu se mi je ponudil, da me zapelje v Danje. Ne! Prostovoljno in namenoma sem se podal na to pot in tudi sam bom prišel na svoj cilj! Brez "šlepanja"! 
Sedaj sva jaz in moj ego zadovoljna! 
Nedelja krasno izkoriščena, kljub slabemu vremenu lepa!
Naredil sem tudi nekaj fotk. Nič posebnega, nobenih tekačev...samo narava, vreme...Ob cesti med Pečano in Soriško planino sem odkril še eno brezno, bolj "veličastno" od tistih, za katere sem vedel že prej, sem ga hotel poslikat, a je bilo zaradi vremena pretemno in ni bilo pogojev. Brez fleša noč, s flešem pa najbližje deblo, smrekica in megla...jama pa še vedno v temi.