nedelja, 29. oktober 2017

Ljubljanskega maratona 2017 dan...

 Nikoli ne reci nikoli

Zgodnje dopoldanski klic na 031712306, to je avtomatska vremenska postaja Ratitovec, me je hitro prepričal, da kakšnih vrhov danes ne bom osvajal. Hitrost vetra 14 m/s v sunkih do 21 m/s, kar moramo za preračun v km/h  množiti z 3,6 in temperatura zraka 1°C. Pa vendar, en krog bo pa treba narediti.
 Vzpon iz Spodnjih Danj na Danjarsko planino, naprej na Soriško planino, po kolesarski progi na sedlo med Lajnarjem in Dravhom, spust po markirani stezi v Sorico in povratek na izhodišče. 
In spet nekaj "telovadbe" z napravami: kaže, da sem na sedlu nekako pomotoma pritisnil "pavzo" in to opazil šele spodaj pri starem seniku- sedaj na karti kaže, kot da sem tiste serpentine na spustu (od šestega km dalje) preletel po zraku v direktni liniji...👀... takole !
 Če se prav spomnim, sem do sedaj v tem delu vedno šel gor, sedaj prvič dol.



Soriška planina

Sorica


 Rokavice bo treba začeti uporabljat. Prste imam zelo občutljive, pa ravno danes sem se domislil, da bi šel s palicami. Vse OK, ampak potem niti ne moreš dati rok v žepe in me je na Soriški planini že pošteno zeblo. Med "jagrsko debato" v brunarici sem se vendarle ogrel in v nadaljevanju nisem več imel tega problema.


Tako, pa je šla še ena maratonska nedelja mimo brez mene, ampak: narava, mir, tišina, čist zrak...svoboda; vse to je neprecenljivo in vredno veliko več kot gužvanje po ljubljanskih ulicah, začenši z logističnimi problemi, pa hitenje za minutami in sekundami, nabijanje po asfaltu...
 Pa bom raje nehal, ker vrag si ga vedi, kdaj me bo spet zagrabilo. Nikoli ne reci nikoli, saj veste, "zarečenega kruha se največ poje"!

LP, vencelj

1 komentar:

  1. super Vencelj, mi smo se pa v Ljubljani z vetrom "igrali"

    OdgovoriIzbriši