Smučanje

Včasih sem tudi smučal. Ko sem bil še v OŠ in kasneje v srednji šoli, smo vsi fanatično spremljali uspehe naših smučarjev.
Smučali smo v glavnem na domačih terenih, ki smo jih prej sami "poštanfali". Vlečnice ni bilo, a smo bili na ta račun vsi nabiti s kondicijo in prav nič razvajeni.
Z bratom sva takrat s pomočjo peščice zagnanih v Dražgošah organizirala nekakšen pokal, ki je zajemal tekmovanja v slalomu, veleslalomu in smuku na različnih terenih, ki smo jih seveda morali predhodno pripraviti. Poleti smo pripravili "butare" leskovih kolov, jih ostrgali in prebarvali z rdečo in modro barvo, pripravili koledar tekmovanj in pravila ter točkovanje...pravi intuziasti. Zadeva je uspešno potekala mislim da 3 leta.
Kasneje se je vse skupaj selilo na urejena smučišča. Intuziazem je šel v franže, po prihodu iz bivše JLA se mi pa ni nikoli zdelo vredno nabavljati nove opreme. Smučarija je predrag šport, sploh pa ni vredno za tiste dvakrat v sezoni, ko bi šel na kako smučišče. Pa še modne smernice so vsako leto drugačne. Tega se pač ne grem.
Enkrat sem potem šel v Dražgoše na podstrešje iskat svoje stare dile in se spustil z njimi v dolino, turna varianta. Nato sem jih še večkrat vzel s sabo na zimske pohode proti Jelovici, dol sem smučal...vse dokler niso skoraj razpadle. Novih pa nisem kupoval.
Sedaj smučanje pri meni deli usodo večine ostalih "vrhunskih športov": odnos je bolj negativen kot ne, zanimanje za smučarske tekme je pa nekje na nivoju zanimanja za mednarodne tekme v dolžinskem metanju suhih kravjekov...Lanski sneg, če sem se izrazil nerazumljivo!