Medtem, ko ne tečem, mi ostaja obujanje lepih spominov...

 

Moj prvi!

 

Od župana do župana

 

Šentiljska

 

Tek na Murovico

 

 

 

Ko je bil tek še prioriteta...(kolaž)

Kolaž  tekaške nostalgije.
Bilo je zelo lepo, dolgotrajna tekaška zgodba, predvsem zadnja leta mi je z dogodki, srečanji, izmenjavami znanja in izkušenj...predvsem pa s številnimi novimi poznanstvi, obogatil Tekaški forum.

Tek ali hoja?

Tam nekje okrog 230. strani knjige "Ustvarjen za gibanje".( natančno 227.-poglavje 3.2.- Človek, hodec).
Najprej neverjetna zgodba o bratih Kunst...enemu od njih, Davu, je v dobrih štirih letih uspelo peš priti okoli sveta (Počasi se daleč pride!).

In naprej (povzetki):

          * Človek dnevno prehodi v povprečju okoli pet kilometrov.

          * "Hoja je najboljše človekovo zdravilo" je dejal že najslavnejši    grški antični zdravnik Hipokrat.  

* Kenneth Cooper, utemeljitelj aerobne vadbe, je populariziral vsakodnevno telesno aktivnost in priporočal 10 000 korakov oziroma približno šest kilometrov hoje na dan.
* Manj hodijo tisti, ki so tudi sicer telesno manj aktivni...
* V svojem življenju tako človek prehodi pot, ki po dolžini ustreza petkratnemu obsegu zemlje...
* Tipična razdalja, ob kateri začnemo razmišljati o prevoznih sredstvih, je 400 metrov...
*  Stavimo lahko, da se brata Kunst ne bi podala okrog sveta, če bi pot morala preteči.
* Zakaj ljudje ne tečemo po vsakodnevnih opravkih? Zakaj niso tekli, ko so se selili narodi? So mar generali, ko so premikali svoje vojske po tisoče kilometrov daleč, silili vojake k teku? So tekli romarji, preden so začeli z letali potovati na romanja v Meko, Pashupatinath ali Lourdes? ...
* V večini sveta je tekač še vedno precej nenavadna pojava, kajti osnovni način človeškega premikanja je vendarle hoja. Ta je najmanj stresna za stopala, gležnja in kolena. 
* ...poraba energije je pri hoji na enoto poti najmanjša!

          * Resda med mehiškimi indijanci plemena Tarahumara še nisem bil, sicer pa so ljudje povsod, kamor me je vodila pot, zgolj in samo hodili.

... toliko za pokušino, za več bo bolje investirati v knjigo...

:

Je šport zdrav?

Za vrhunski šport bi težko rekli, da je zdrav. Kaj pa veteranski športi? Ste tudi vi že na meji?

Vprašanje je, koliko je ukvarjanje s športom na način, kot to izvajam jaz, sploh še zdravo in koristno. Imam sicer to srečo, da se mi uspe izogibati poškodbam, je pa mnogo mojih kolegov, ki so kar naprej poškodovani in so njihovi treningi in tekmovanja vedno na meji poškodbe. Nekih raziskav na tem področju ni in tudi nekih navodil in usmeritev, kaj je še zdravo in koristno, ni. Tudi za vrhunski šport v bistvu velja, da je prej škodljiv za zdravje in telo kot koristen. O tem se sicer malo govori, a vrhunski športniki so večinoma skoraj toliko časa kot na treningu kot na mizi raznih terapevtov.

Tole je samo delček intevijuja z naslovom Na poti do cilja ni bližnjic, niti v športu niti v poslu.

Tek nove generacije- okolica Škofje Loke- 6.10.2013

Za tek nove generacije sploh ne bi vedel, če ne bi naključno opazil plakata, ki je vabil na tek na 10 in 21 km v okolici Škofje Loke, "1%asfalta, 49% poljskih poti, 50% gozdnih poti, 100% narava". 
Ker trenutno ne tekmujem, tek pa je dokaj blizu (dobrih 20 km do starta), sem se vseeno odločil za ogled, navijanje in fotkanje. Zapeljal sem se na Godešič (gorskim tekačem znan po vsakoletni uvodni tekmi slovenskega pokala v gorskem teku) in se na traso proge "priklopil" na njenem najzahodnejšem delu. Tako sem prehodil/pretekel lep del trase v nasprotno smer, navijal in fotkal.
Čeprav je tek blizu mene, sem jih od stoterice tekačev poznal samo 6! Tako kot včasih, ko sem šel na kakšno tekmo na drugi konec Slovenije. 
Z več reklame bi prav gotovo lahko pritegnili več tekačev, nisem pa prepričan, če ni posredi tudi omejitev prijav. Že pred iztekom določenega datuma je na spletni strani namreč pisalo: predprijave zaključene!

Čestitke vsem!
O rezultatih seveda pojma nimam, ker sem krožil po Sorškem polju in nisem bil ob pravem času na pravem mestu...zmagovalec na 10 km (1 krog) je celo progo soliral in prispel daleč pred drugimi, nekdo mi je namignil, da naj bi bil to Tim Kovačič...to je pa tudi edino, kar vem. Po povratku na izhodišče se nisem odpeljal na lov za rezultati ter ogled razglasitve ampak sem odšel domov.
Včasih je na kakšni tekmi lepo biti tudi gledalec, pa še dobro sem se zmigal.

Aja, še fotogalerija!


: 

Tekaški jutri

Dva pomena: ali gre dobesedno za jutri (kot jutrišnji dan) ali morda za "preneseni" jutri, kot npr. za tekaške plane v prihodnosti...
Lahko pa oboje, torej:

1)Jutri  se v "bližnji" okolici odvija nekaj izjemnih tekaških prireditev, prav vsaka je po svoje zanimiva in vabljiva.

• tek na Šmarno goro z močno mednarodno udeležbo...na tem teku v vsem svojem tekaškem stažu še nisem sodeloval (pa tudi letos ne bom), Šmarno goro sicer poznam, večkrat sem tekel na "rekordu", debi bo pa še počakal...; 
• druga izvedba fenomenalnega ultrašihta na Planini , 8 urnega pohodno tekaškega vzpenjanja iz Vrhnike na Planino in vračanja v dolino po sistemu "kdo bo večkrat"...pri tem je navsezadnje najbolj pomembno druženje podobno mislečih "čudakov" oziroma izjemno prijetno srečanje ultra trail tekaškega "podzemlja"...lani sem bil: odlično, nepozabno...nekaj, kar "rojeni tekač" resnično pogreša (vede ali nevede)...
• zaključno dejanje Gorenjskega pokala v rekreativnih tekih, "krompirjev tek", Šenčurski izziv... ta je za razliko od ostalih dveh, kot prvo, popoldne in kot drugo, ravninski tek. Tudi na tem do sedaj še nisem tekel in bo (pri meni) zlahka počakal na boljše čase.

Rad bi si katero od navedenih ogledal, pofotkal, navijal itd., vendar mi zaenkrat razporeditev jutrišnjih 24 ur še ni jasna, tako da...bomo videli.

2)A bomo kaj začeli migat? Ne, ne bomo, ker že migamo!
OK, a bomo kaj začel laufat? Ja, to je pa že drugo vprašanje!

• Itak, da bom. Sem se našel nekje na listi prijavljenih na enem od top slovenskih tekov in sedaj imam dober mesec časa za tehnična opravila (piljenje, brušenje itd.), ampak najprej moram sploh začet spet laufat.Mislim, da bom ta prvi korak naredil enkrat v naslednjih dneh in zadevo bom seveda obesil na dogodku primerno velik zvon.
• Bolj dolgoročno? Tudi lahko! Še bom tekal. 2014 bo spet nekaj posebnega in s to posebnostjo ima zaenkrat največ dela moja domišljija.Čas vendarle zelo hiti in počasi jo bo treba spraviti v realne okvirje, v končni fazi pa tudi v izvedljivi plan, ki naj bi bil vendarle neki presežnik dosedanjega.
• Ideje??? Pade komu kaj pametnega...???

See you soon!

:

Kaj sedaj?

Eto, pojma nimam!
Moja zadnji tekmi sta bili Naj naj mali maraton 20. aprila  in   Iški treking 21. aprila, potem pa kup dela doma in v službi, vrsta stresnih dogodkov z verjetnim močnim vplivom na nadaljne življenje (mislim predvsem  na spremembe, ki jih dogodki prinašajo s sabo) in navsezadnje moja odločitev, da moram nekaj ukrepati v zvezi s kroničnimi težavami s križem in sanacijo stare poškodbe...
Sedaj je fizioterapija mimo, v tem času nisem tekel in, po pravici povedano, si komaj upam začeti, ker komaj verjamem, da bo kaj dosti bolje kot prej. Po eni strani razmišljam, kako naprej, po drugi strani sicer že malo pogledujem za tekmami (letos sem enkrat spet pomislil na sladkih6 ), a mislim, da si je vendarle bolje vzeti malo več pavze in potem "bolj zagvišno" naprej. Sezona je itak mimo...

In tako zaenkrat ne vem prav nič, nič ni jasno, vse je...Magla

Sedaj tudi bolj spoznavam, kaj mi je tek v resnici pomenil. Fizično sem čez glavo dovolj aktiven, da mi za "pokrivanje primankljaja" teči res ne bi bilo treba. Poleg tega, da sem v tekaškem svetu spoznal in se družil s čudovitimi ljudmi, zašel v marsikatere kraje, za katere sicer ne bi niti slišal, včasih preizkušal meje svoje zmogljivosti...lahko rečem (glede na svoje trenutno stanje), da mi je bil tek v veliko oporo pri samozavesti...

Se vidimo!

:

Sanacija nediagnosticiranih poškodb

Kako si naivneži predstavljamo zdravljenje poškodb?
Ko neka bolečina traja dovolj dolgo in postane nadležna ali pa nas že obremenjuje pri normalnem funkcioniranju tako pri delu (služba in domača dela) kot tudi pri izvajanju prostočasovnih dejavnosti, kot je npr. v mojem primeru tek, bi bilo najbolj normalno, da se sprehodimo do svojega zdravnika, ki seveda ni specialist za vse, zato nas pošlje z napotnico k pravemu specialistu za določeno področje, ta najprej diagnosticira stanje in temu sledi ustrezno zdravljenje.

Kako zdravljenje poteka v resnici?
Tole sem napisal takoj po dopustu, mislim, da sem dolžan nadaljevanje o poteku...
Torej, 9. septembra sem po mesecu zdravljenja (oz. lajšanja bolečin) z naklofenom pričel z fizioterapijo. Prvo vprašanje terapevtke je bilo, če gre za dokazano lumboishialgijo. Seveda ne, diagnoza ni bila nikoli postavljena...
En teden sem hodil zjutraj ob 7. uri za tri ure (kvihtat) v službo, potem za dve uri na terapijo in potem spet v službo. Potem sem bil en teden brez terapije, "ker je, glede na to, da gre za kronično težavo s križem, s terapevtskega stališča vseeno, če za en teden prenehamo in nadaljujemo spet 23. septembra, tako bom lahko na terapijo šel zjutraj pred službo, kar v tem tednu ne bi bilo mogoče". In tako jutri spet nadaljujem s terapijo, v tem tednu pa sem delal povsem običajno v delavnici in na terenu, zvečer pa "nepremičnina". Trd, polomljen, kot bi bil pretepen...in konec tedna spet na naklofenu.

nadaljevanje...

Berem o rekreaciji

Prejšni teden sta mi v roke prišli dve reviji: prva je posebna številka revije Fit Polet o teku, druga pa nosi naslov Naša lekarna,  oglašuje se kot "revija za zdrav življenski slog", dobi se jo brezplačno v lekarnah, ima pa (poleg oglaševanja farmacevtskih izdelkov) tudi nekaj zanimivih vsebin, ki mi zadostujejo, da nobene številke ne izpustim. Sedaj je aktualna že številka 75, letnik 08//september 2013.

In kaj je v revijah tako zanimivo, da se mi zdi vredno omenjati?
V obeh sem naletel na članka, ki v enem delu govorita o isti stvari...morda z drugimi besedami, a bistvo je isto...kaj je rekreacija in njen pravi namen... pa grem kar brez dolgovezenja na citate:

Revija Naša lekarna, stran 28 v članku (oz. intevijuju) Srce nas ubija:
>Redna rekreacija je zelo primerna za ohranjanje kondicije srca. A v zadnjih letih se zdi, da na tem področju kar malce pretiravamo, še posebej s trendovskimi visokointenzivnimi vadbami. So te primerne za ohranjanje kondicije srca? Kakšne so lahko posledice prenaporne vadbe za srce?<
Rekreacija ni športni trening! Rekreacija mora biti poleg telesne vadbe tudi psihična sprostitev. Telesna vadba mora biti prilagojena telesnim zmogljivostim rekreativca....Prava je tista rekreacija, ko se ure telesne vadbe že vnaprej veselimo. Pri zapletenejših oblikah rekreacije je priporočljivo, da jo vodi strokovnjak, ki rekreativcu izdela prilagojen načrt vadbe in vadbo tudi spremlja. Tako se izognemo poškodbam in morebitnim neželenim učinkom na srce in žilje. Za pozitiven učinek pa naj bo rekreacija stalna, brez večjih prekinitev.
Prav je, da bi se na rekreacijo navajalo že otroke, s tem se ustvarja nekakšna rekreacijska kultura. Pogosto pa se z intenzivno rekreacijo začno ukvarjati ljudje v četrtem ali petem desetletju življenja in želijo dosegati izjemne rezultate v dejavnostih, ki jih prej niso izvajali. S svojim zdravnikom se o vadbi ne posvetujejo, na strokovno vodstvo se požvižgajo. Poleg tega so morda še na kakšni ekstremni shujševalni dieti. Drug ekstrem so posamezniki, ki brez telesne pripravljenosti v prvem večjem snegu čistijo sneg z vso vnemo ali pa v poletni vročini na vso moč igrajo tenis. Ob tem si še predstavljajo, da so mnogo naredili za svoje zdravje. Takšna "rekreacija" se lahko konča tudi v bolnišnici na urgentnem oddelku.

                                      ********************************       

Revija Fit Polet, stran 82. kolumna Pretreniran in izmučen:
 Medtem, ko je izzivanje meja zmogljivosti človeškega telesa v vrhunskem športu nekako samoumevno, za nas vse razumljivo, se mi to pri rekreativnih športnikih zdi še najmanj vprašljivo, vsekakor pa nesmiselno. Zakaj se mnogi podajajo v skrajen napor, zakaj se s štoparico v roki in z drugimi merilnimi instrumenti trudijo z nabiranjem kilometrov in krajšanjem časa? Najprej mi pride na misel, da bi se radi dokazovali, sebi in drugim, ker jim ni uspelo kot tekmovalcem....
...Vrhunski športnik bo šel do skrajnosti in to bo vzel v zakup, navsezadnje je to njegovo poslanstvo, ki je več kot delo za preživetje. Kaj pa rekreativec, ki gre do skrajnosti? Moje mnenje je, da je zgrešil namen.
Ruski zdravnik Vladimir Frolov pravi, da raziskave kažejo, da bivši vrhunski športniki v povprečju hitreje ostarijo in so v starosti v slabšem zdravstvenem stanju kakor tisti, ki v mladosti niso trenirali.- vztrajne in skrajne telesne obremenitve slabo vplivajo na različna tkiva, splošnemu zdravju pa dolgoročno škodujejo tudi fiziološke reakcije na stres. ...Seveda ta ugotovitev ne nasprotuje temu, da se številni stresu uspešno upirajo s tekom. Tek je najbolj enostavna oblika rekreacije: primeren je za vsa obdobja življenja, je poceni in zanj ne potrebujemo strokovnega vodenja. Tek je kot zdravilo, ki zdravi tako dolgo, dokler ne pretiravamo z njim ter povzročimo več škode kakor koristi. Če samo po teku preveč utrujeni za vsakdanje delo in druge obveznosti, pomeni da smo porabili še energijo, namenjeno za obnovo organizma in normalno delo imunskega sistema. Pretrenirani rekreativci so veliko bolj občutljivi za prehlade, virusna in bakterijska obolenja.
...Prvi korak bomo naredili že s tem, da damo na tehtnico koristi in pasti vztrajne vadbe. Ta pa nikoli ni samo fizična: energija telesa, ki je ključna in odloča, kako uspešni bomo, je posledica uravnovešenosti čustev in duševnega zdravja, prizadevanje zanju pa je tudi nekakšna vadba...(Marjan Ogorevc, bioterapevt).


                                       ************************************

Vrhunski dosežek

"Slovenski tekači imajo že 17 let svoje poljudno strokovno glasilo – toda ali je res "priteklo" do vseh, ki bi ga radi brali? Vrhunski dosežek je v 17 letih izhajanja objavil okrog 1700 člankov mednarodno priznanih trenerjev in športnih znanstvenikov, zvečine o treniranju vzdržljivostnih tekov in vsem, kar je povezano z njimi: značilnih poškodbah, prehrani, načrtovanju in konkretni izvedbi treninga.
Zanesljiv pripomoček za varno ukvarjanje z rekreativnim in vrhunskim športom." (citirano)

Založnik in urednik revije je "bivši atlet, športni strokovnjak, prevajalec in zagovornik  narave" Janez Penca.
Na revijo sem bil prva leta naročen in sem jo z veseljem prebiral, še danes včasih posežem po tistih številkah, sedaj pa imam v svoji zbirki tri njegove prevode knjig: Veliko idejo, Hipotezo o sreči in Značaj je vse... zanimivo, kot tekač pa nimam njegove knjige Treniraj trdo, zmaguj z lahkoto.

Zadnje čase pa rad preberem bloge Janeza Pence, ki jih žal piše bolj poredko, a so vredni branja...zadnji je še precej svež in nosi naslov Urednik o teku.

Kaj nam povedo številke?

Gorenjski pokal v rekreativnih tekih

Najprej je bila tema, v kateri sem se spraševal, zakaj udeležba na pokalnih tekih upada in hotel slišati tudi mnenja drugih tekačev. Nekaj odgovorov je bilo,  med drugim zanimivo, "na glavo postavljeno" Uroševo mnenje... vsi prispevki so dosegljivi na zgornji povezavi. Kakšnih svojih interpretacij ne nameravam delati, vse skupaj naj bi bilo bolj v razmislek in pomoč organizatorjem.

Potem sem malce premetal številke in nastalo je tole (statistika za zadnjih 6 let):

Upoštevana je samo udeležba na tekih za odrasle. 

Tudi tukaj si (sedaj) ne bom dovolil nikakršnih komentarjev, to so zgolj številke, ki si jih lahko vsak razlaga po svoje, da ne rečem tako, kakor komu bolj usteza...

Vendar pa, čeprav jaz raje ne komentiram, bi si od vas, bralcev, želel prav tega. Čim več mnenj, zlasti pa predlogov, kot odgovor na ta prispevek, prispevek na zgornjem linku ali pa kar na Tekaškem forumu!

Toliko zaenkrat in vabljeni na zadnji tekmi letošnjega gorenjskega pokala v Sorico (14. septembra) in Šenčur (5. oktobra)!

Gorenjski pokal.

:

Tekaški trendi

Tek je v zadnjih letih postal moderen. Tekačev je vse več, tudi tekov je vedno več. S tekom je prav tako kot z modo: postal je tržna niša za trgovce, tekači pa v večini temu sledijo in nabavljajo tudi kup stvari, ki jih v resnici sploh ne rabijo. In tarnajo, kako je vse drago.
Aha, sem že skrenil...hotel sem pisati o nečem drugem:

Kaj se dogaja z regijskimi pokalnimi tekmovanji? 
Za gorenjski pokal je očigledno, da je udeležba v upadanju. Zakaj je temu tako in kaj bi bilo potrebno storiti, da bi postal (spet) bolj zanimiv za tekače. Vem, da se organizatorji tekov trudijo po svojih močeh, a njihov trud ni poplačan in potem se lahko začnejo spraševati o smiselnosti.
Tekači morda porečejo, da so predrage prijavnine, istočasno pa množično derejo na bistveno dražje prireditve. Po drugi strani pa ravno toliko sodelujem pri organizaciji, da vem, da taki teki ne prinašajo nobenega dobička (prej zgubo), tako kot je včasih slišati očitke.
Nekdo bo rekel, da bi hodil na teke, če bi bilo več gorskih, spet drugi bi raje ravninske, a luksuz delitve pokala na gorskega in ravninskega si zaenkrat lahko privoščijo le primorci...pri ostalih je najbolje, da so teki različni in je za vsakogar nekaj.

OK., ne bom več dolgovezil, res pa bi si želel čimveč mnenj in (konstruktivnih) idej, kako naprej...

:

9. tek na Dražgoško goro, 25.8.2013

Tekel nisem, je pa tako blizu, da sem šel pogledat in navijat. Najprej na Rudno na štart, nato sem pustil avto pri brunarici v Dražgošah  in se v naselju pri cerkvi priključil na progo. Po progi sem šel do naselja Jelenšče (najviše ležeče dražgoške hiše pod Bičkovo skalo ), nato pa krožno do OŠ, kjer je bila razglasitev rezultatov in nazaj na izhodišče.
Nekaj sem slikal, ampak tekačev res ne bom nikoli več, so prehitri in potem je sama megla, slike pa ničvredne. Tokrat jih ne bom niti sortiral in izločal, kar je- je...sicer so pa Dražgošani imeli svojega fotografa (kolikor vem) in bo imelo večjo uporabno vrednost... 55 slikc!
Vreme je bilo pravo za tek, razgledov zaradi megle ni bilo, za tekača pa itak ni lepšega, kot da nedeljsko dopoldne preživi v družbi somišljenikov, čeprav sam ne teče. Včasih je pa fajn kakšno tekmo tudi samo gledat.

Rezultati so tukaj

:

Na dopustu sem tudi tekel!

V mojem popoldanskem dopustniškem prispevku sem se veliko ukvarjal z obrobjem, nič pa o samem teku.

Torej:
* kljub bolečini sem stisnil zobe in tekel ob podpori naklofena in "raznih žavb", preostali del dneva sem itak bolj kot ne počival. Sicer pa, če bi zdravnik mislil, da moram samo počivati, bi me dal na bolniško...;
* tek je postal moda, srečal sem veliko tekačev, v glavnem pa tečejo ob obali;
* med drugim sem srečal kar nekaj znanih tekačev, z Janezom sva opravila tudi skupni jutranji tek, začenši ob 6:00.  Hvala za družbo!;
* tekaških tras v okolici Barbarige je toliko, da bi jih lahko opisoval v posebni temi. Kot sem že napisal, večina se raje drži obale, meni so bolj všečne tiste po makadamskih cestah v zaledju (izbira je velika in eno tako sva izbrala tudi z Janezom), Pavle raje teče po asfaltu proti Fažani...
* tekel sem ob različnih urah, izogibal se nisem niti vročini (popoldanski teki);
* še kaj? Nič pametnega mi več na pade na misel, zato naj bo zaenkrat toliko!

Dopust je mimo!

Fajn je bilo. Letos smo spet enkrat imeli malce cenejšo družinsko varianto v tekaškem raju...no ja, jaz sem sicer  tekaško spet bolj tako-tako, pa ne gre za kakšno pretiravanje s kilometri ali intenzivnostjo teka, pač pa za še vedno nesanirano poškodbo z lanskega 7. septembra, katere sanacija se ni odvijala ravno po željah (če temu, kar sem počel sploh lahko rečem sanacija), potem pa je poškodba dobila svojo "nadgradnjo" še letošnjega 18. julija: usoden je bil en spotik, ki je v križu, kolku itd. naredil prave premike...Potem sem si rekel, da je vendarle čas, da nekaj ukrepam in sem se znašel pri dohtarju. "Vnetja se zdravijo z naklofenom", pri meni ni bilo nič drugače, a danes po 20 dneh stanje ni bistveno boljše. En teden sem še delal, sedaj sem bil na dopustu (privoščil sem si celo masažo), danes spet v službi. Dokler mirujem, je OK., ko pride do obremenitve (delo ali tek), boli. Sedaj (mislim da) se mi obeta fizioterapija.

Pa ne bom samo jamral, to je neproduktivno...bo že kako oz. dajmo času čas! Morda o poteku napišem kaj več kasneje...

Še nekaj slikc z dopusta.

Višje se v tej vročini lažje diha

Seveda!
Med 38°C, kolikor je kazalo v  petek v Ljubljani, ko smo montirali eno kuhinjo (na srečo je bilo v prostoru hladneje), in pohajkovanjem na svežem zraku po jelovških gozdovih pri prijetnih 24-ih stopinjah je vendarle velika razlika. Priložnosti nisva zamudila...Dvakrat sva bila na Ratitovcu, z jelovške strani je lepa pot, bolj v senci, včeraj pa sva se ustavila na Soriški planini...

Je kaj novega?

Ja, na Ratitovcu so naju presenetili alpski svizci...saj vem, da jih je v naših alpah veliko, a na Ratitovcu jih do sedaj še nisem videl. So pa kar plašni in se hitro umaknejo.

Druga novost prihaja iz Soriške planine: sedežnica deluje tudi poleti! Seveda midva nisva izbrala te možnosti, proti vrhu sva jo ubrala po sankaški stezi...

Zjutranja klasika...

Moji jutranji teki v službo in popoldanski iz službe so postali že klasika. Začel sem 26. junija in danes je bil to 13. tek. Vsak dan dvakrat po cca. 5 km.
Jutranji so sveži, temperatura okrog 15°C, popoldanski sončni in vroči. Vsega se je treba navadit.
Konec tedna sem naredil en lep in razgiban 15 km krog v naravi na področju Sorice in  Petrovega brda...

Zaenkrat si še nisem izbral nobene tekme, so pa v planu...že malce pogrešam tekaško druščino...

Se vidimo!

1...2...3...gremo!

Zelo na kratko: namesto uvoda ena hitra, udarna na one,two, three, four (ne morem iz svoje kože).

Gremo dalje: pred kratkim sem v dnevniku obetal, da se nemara okrog 6666 prispevka s TF selim nekam v tri krasne. Sedaj sem na 6666, pa s tem ne bo nič: tek je nepogrešljiv, TF pa mi je dal že zelo veliko (če se samo ozrem nazaj na zadnja tekaška leta, nova znanstva, nove izkušnje...preveč, da bi pisal...) in seveda ne grem nikamor. Namesto tega sem  letošnji projekt prenove stanovanja pripeljal skoraj do konca in ta teden ponovno pričel s tekom. Včeraj in danes je avto ostal doma, v službo sem tekel. Ne po cesti, me kdo še ubije, zadaj za Soro po kolovozih in stezah. Dokler je dolg dan in je zjutraj še svetlo, bo šlo...
LP in se vidimo na kakšnem teku!


*

Gorski maraton štirih občin 2013

Dober teden do tekme, rok za prijave se izteče 7. junija!

Letos bo tekma potekala na ponovno spremenjeni trasi, štart se seli v Podbrdo, s tem pridobi dodatne 4 km in tako postaja prvi pravi gorski maraton z dolžino 42 km.

Vseskozi sem računal, da bom tudi tokrat zraven, a se je obrnilo tako, da nima smisla:

1) brez treninga se na teku na Ratitovec morda še prešvercaš, čeprav ni lahka tekma, na gorskem maratonu pa nimaš šans...
2) dokler ne zaključim svojih domačih projektov, ne tečem ob delovnih dneh! Enostavno ne gre...

Saj bo počasi...te dni belimo...
 

LP

18. tek na Ratitovec- 2. junij 2013

1) Vreme je bilo na naši strani! 
Zbudil sem se zjutraj ob 5. uri, takrat je še rahlo deževalo. Ob 6. uri sem se sprehodil čez Kres  in za Ratitovcem že ujel jasnino,  ki je obetala, da se bo vreme izboljšalo in morda celo zdržalo, čeprav je današnje dni tako spremenljivo, da nikoli ne veš. Imeli smo srečo!
2) Danes ni bil dan za rekorde!
Kosovelj je potegnil takoj na štartu in pustil konkurenco daleč za seboj: Aliča 3 min, Bregarja 5 min...
Nočno deževje je vendarle naredilo svoje, proga je bila ponekod blatna in tako je bil Mitja  2 min 24 s za svojim rekordom, Mateja, ki je zmagala pri ženskah, pa 23 s za svojim rekordom proge. 
Alples timing je "v koraku s časom" in tudi z rezultati  so bili hitri. 

Čestitke vsem tekačem!

3) Moj tek/hoja po pričakovanju! 
Rekordne količine teka zadnje mesece so dobra popotnica za NErekordne rezultate na nastopih. Na celotni trasi sem sicer zadnjič nastopil leta 2008, potem sem 4 leta sodeloval v ekipnem teku na kratki progi s Prtovča na vrh, letos sem se pa ponovno odločil za celoto...realno sem si dal 10 min pribitka na prejšne rezultate in s časom 1:35:50 100% izpolnil plan.
Hoje je bilo pri mojih gorskih tekih vedno veliko, takole brez treninga pa še več. Po oceni sem danes prehodil vsaj 70% proge. Samo, da klanec vidim, že hodim.
Kljub vsemu sem zelo zadovoljen, čudežev pač ne gre pričakovati.


.
 

Ratitovec, Železniki, ob 6:00

Tek na Ratitovec, 2. junij 2013
Jutranji sprehod po trasi proge za otroške teke.

Zdaj gre zares!

Znova rekordno

Odkar se rekreativno ukvarjam s tekom in tega je približno zadnjih 20 let, je maj 2013 spet rekorden! V celem mesecu sem zbral en tek in dva vzpona s Prtovča na Ratitovec...katastrofa!

Ko sem se prijavil za tek na Ratitovec, sem pričakoval malce več teka v drugi polovici meseca, a tega ni bilo...no, sedaj sem vendarle odločen, da grem, si bom pač rezerviral malo več časa.
Razen če...če bi, npr. na TF sestavili ekipo, bi se morda odločil za skrajšanje in bi spet šel takratko, s Prtovča na vrh.

.

Frišno beli Ratitovec, 26.maj 2013

18. tek na Ratitovec je točno čez en teden, v nedeljo, 2. junija!

 
Zadnje dni je na višini nad 1000 m padal sneg, pa sem si rekel, da grem pogledat nove razmere. Hitra odločitev danes zjutraj. V dolini vse zeleno, trava primerna za košnjo, temperatura 7°C. 

Med vožnjo proti Prtovču sem se nekajkrat ustavil in naredil majhno galerijo fotk.

                                      Podlonk, zadaj Ratitovec.

                                        In sem že na Prtovču.

Proti vrhu sem nadaljeval po levi varianti čez Poden, tam, kjer gre tudi trasa teka. Malo nad Prtovčem je bilo sprva le nekaj sledi snega, nato pa vedno več.

Temperatura pri koči 0°C, padlo ga je menda 40 cm.
Mislim, da ga bo ob ugodnem vremenu hitro pobralo, tako da zaenkrat ni panike.
Odločil sem se za krožno pot, zato sem šel dol na Razor, je tudi pot bolj shojena.

Moj drugi današnji cilj je bil po 25 netekaških dneh in le en teden pred tekmo preveriti svojo pripravljenost. Čeprav sem bil v tem času (preveč) fizično aktiven, pa nisem počel nič specifično tekaškega. Ugotavljam, da kondicija ni slaba, problem je le nevajenost organizma na intenzivne napore.

Se vidimo!

.

Delo...

...delo in samo delo se kaže na vseh koncih. Kot sem že zadnjič napisal: "med prvomajskimi prazniki sem zaradi okoliščin naredil doma le 10% načrtovanega in sedaj na vseh frontah lovim izgubljeni teden. Dela čez glavo."
V službi imamo "povečan obseg del", poleg tega pa delam še na večih "domačih projektih" in v tem tednu se je vse skupaj odvijalo "od teme do teme" (o domačih projektih kaj več po zaključku, skupaj s slikicami).
Da je dela dovolj, je čisto v redu, slabo pri tem je, da:

- sem  iz dneva v dan bolj utrujen, konec tedna "cunja";
- že od 1. maja nisem tekel. Danes sem imel v planu KBK, bil sem prijavljen s plačano prijavnino, pa se ni izšlo.
Za povrh vsega pa bo v spremenjenih okoliščinah treba bistveno več časa nameniti kmetijstvu, ki je, žal, v resnici samo precej drag hobi.

Zaključek: projekte čimprej zaključiti (čeprav se v ozadju že kažejo novi), končno posaditi tisti krompir, ki ga zaradi časovnih in vremenskih ovir do sedaj še ni bilo možno ter končno spet obuti superge, sicer mi ne bo preostalo drugega kot to, da se nekje okrog svojega 6666. prispevka na Tekaškem forumu  ustavim in presedlam na forum "pod svojo streho" ali/in katerega od kmetijskih forumov. 
Bolj za šalo, v resnici to ne bo šlo, najboljši forum, TF, mi je dal in mi daje toliko, da...se me še ne boste znebili.


:

Brez naslova...

Sedem aprilskih tekov
Ja, res je, aprila sem tekel vsega sedemkrat. Trikrat sem bil na trasi najlepšega in najtežjega malega maratona, dvakrat ogledno in enkrat tekmovalno, potem na Iškem trekingu, enkrat sem tekel pomotoma, ker sem na sredo mislil, da je četrtek, dve krožni trasi sta bili pa na "mojih terenih", prva Železniki- Kališe- Sv. Križ- Selca- Dolenja vas- Sv. Miklavž- Železniki, druga pa Sp. Danje- Podrošt- Ravne- Torka- Sp. Danje. To zadnjo sem nato ponovil še 2. maja v obratno smer in to je bil moj zadnji tek...zaenkrat...

Tek trojk 2013
Že začetek februarja sem objavil, da "se letos ne grem več!". Po tragičnih peripetijah pred in med prvomajskimi prazniki, ko je malce dišalo po zarečenem kruhu, o čemer sem pisal v drugem spletnem dnevniku (in ste nekateri morda celo brali), je sledil epilog, dodan kot komentar v taisti dnevnik...In letos na trojkah res ne tečem, niti na takratki...
Saj je kar prav, imam doma čez glavo dela, itak ne vem, kdaj bom zaključil...

Pušeljc gorskih tekov
Dobra ideja, nobenega točkovanja, zgolj udeležba na vseh štirih "rožicah": KBK, tek na Ratitovec, GM40 in Črna prst.
Bi, ampak zadnja se mi že prekriva z veselim dogodkom...in moj pušeljc bo imel le tri rožice (če bo vse po načrtih). Ja, škoda Črne prsti, je lepa tekma, čeprav sem bil do sedaj le enkrat (takrat, ko je štela za pokal Slovenije) in bi bil že čas...

Kakorkoli že, gremo naprej, čez en teden jo šibamo s Kopačnice na Blegoš in nazaj, 2. junija pa domači tek na Ratitovec ...in 14 dni zatem gorski maraton štirih občin.
Se vidimo!

:
 

Iška treking, 21.4.2013

Štart druge tekme letošnje slovenske treking lige je bil tokrat v lepem naravnem okolju Iškega vintgarja. Mokrški gozdovi in Krimsko pogorje nudijo lepe možnosti za izvedbo trekinga in organizatorji so jih, v kombinaciji z Ljubljanskim barjem, dobro izkoristili. Karte, ki smo jih tekmovalci na vseh treh razdaljah (najkrajša aktivna- dobrih 10 km, srednja pohodniška- 20 km in najdaljša ultra- 40 km) dobili v roke pred tekmovanjem, so izgledale takole!
Glede na to, da sem včeraj predihal najlepši in najtežji mali maraton , se tokrat za spremembo nisem odločil za ultra treking, pač pa za 20 km pohodniško varianto. Pravilna odločitev! Na daljši progi je v cilj prvi prišel Marjan Zupančič (5 ur in pol), nedaleč za njim pa Toni Vencelj in prva ženska, Katja Kegl. Bravo!
V pohodniški kategoriji je bil prvi v cilju Gregor Mlakar, drugi Miha Vidali, za njim pa Bojan Jevševar, ki mi je v zadnjih vzponih nekoliko pobegnil in sem tako pristal na 4. mestu. REZULTATI!

Čestitke tekačem in čestitke organizatorjem!

Naslednja tekma: Zlati treking v Logarski dolini


:

NajNaj 21-ka, Sv. Andrej nad Škofjo Loko

"Takih tekov se manjka", pravi Marjan Zupančič in mnogi se strinjamo z njim. Trasa je res všečna, lepo razgibana, v naravnem okolju, tek po njej pa prava uživancija. O najlepšem in najtežjem malem maratonu je bilo sicer napisanega že veliko in ne bom pogreval, Alples timing  je z rezultati pohitel in evo, tukaj so!
Že pogled na prijave je obetal zanimiv boj, ki je prvo mesto prinesel Zarniku pred Zupančičem. Pod zadnjič omenjeno znamko 2:10 min je bilo 23 tekačev.

Moj tek
Odkar ne tečem več ravnine ampak samo še klance, v klancih ocenjujem, da nisem veliko pridobil, po drugi strani pa sem v ravnini izgubil. Začetni ravninski del (pre)hiter, v prvih klancih zaribal in "spustil" hribolazce naprej. Od Ožbolta naprej me je sapa ujela in potem je šlo bolje in bolj po pameti in navsezadnje sem progo zmazal dokaj zadovoljivo.2:14:44!

Čestitke si zaslužijo prav vsi!

.

S kanadio na "sprehodu"

Danes sem jih peljal...pravzaprav nesel...na sprehod. Superge (zanje sem sicer dal le 50€) sem dobil nekaj tednov nazaj, a sem jih do sedaj nenamensko uporabljal, kar pomeni, da sem jih imel le "zatalepš", obul sem jih za kakšen opravek, kam skočit... Zadnje čase me je predvsem zanimalo, ali bi si jih upal obuti za najnaj21. V tem času sem na trasi naredil dva kroga, pri prvem prejšno nedeljo sta bila v ekipi dva, obuta v kanadio, eden je imel prav ta model, eden prejšnega, in oba pravita, da sta z njimi povsem zadovoljna, če odštejemo mokroto v čevljih (ki niso GTX) zaradi snega.

Iščem odgovor na vprašanje!
Seveda najlažje tako, da jih obujem in grem na terene, kakršni nas čakajo v soboto. Vzponi, spusti, steze, kolovozi...ponekod suho, drugje blatno, tu pa tam še sneg...in sem šel: iz Železnikov v vas Kališe in naprej do 872 m visokega sv. Križa (ultraši s Škofjeloškega trekinga ste točko že spoznali), spustil sem se v Selca, tekel čez polje proti Dolenji vasi, se nato vzpel na sv. Miklavža (955m), spust na igrišče Rovn Selca, nato pa samo še tista dobra 2 (ali slabe 3) km na izhodiščno točko. V dveh urah sem dobil zanesljiv odgovor: copat je (kljub ceni) dovolj dober tudi za kaj daljšega in mislim, da se bom v soboto odločil za kanadio!

Puštalski krog- drugič (10.4. 2013)

Danes se nas je v Puštalu pri Škofji Loki v lepem spomladanskem vremenu zbralo 10, devet nas je opravilo s celotnim krogom najlepšega in najtežjega malega maratona, deseti je naredil svoj krog: z nami do Ožbolta, nato pa po drugih variantah nazaj na izhodišče.
Ponovno se je izkazal kot najbolj orijentacijsko težaven del z Osolnika do Puštala. Moraš imeti kar srečo, da v dolino prideš ravno prav (nasproti lesene brvi...). No, na tekmi problemov menda ne bo, ker bo proga dobro označena.
Snega je ponekod še veliko, vendar ga je od nedelje opazno pobralo.
Ustavljanja zaradi orijentacije tokrat ni bilo, čas pa je pokazal točno tri ure.
Še dokazno gradivo!

.

Puštalski krog- ogledna tura 7.april 2013

20. aprila ob 10. uri bo na Sv. Andreju nad Škofjo Loko štart "najlepšega in najtežjega malega maratona" , zato je v ustrezni temi na Tekaškem forumu  padla ideja, da bi 14 dni pred tekmo opravili ogledno turo in tako se nas je danes zjutraj pri Ruparju zbralo pet. Fajna ekipa, dobra družba ( slikce )...

Trasa
Sv. Andrej ( 590 m) - Sv. Ožbolt ( 859 m)- Tošč (1021m)- Gontarska planina (894 m )- Osolnik (858 m)- Puštal - Sv. Andrej
Polhograjci so zakomplicirani. Sicer jih slabo poznam, izkušnje imam zgolj s treking lige pred dvema letoma (ki se le delno ujema s traso najnaja) in pa anekdote izpred nekaj let, ko sem službeno zahajal v Praproče nad Polhovim gradcem, tam sem bil štirikrat v kratkem času, torej osem voženj, pa nisem dvakrat šel po istih cestah...prepredeno s cestami, makadamskimi in asfaltiranimi, polno grap, dolin, grebenov in sedel in nikoli ne veš, kam zaviti oz. kam te bo pripeljalo in seveda je enako tudi s pešpotmi.
Zato sem že včeraj preštudiral opis poti v zadnji številki revije Tek plus vzporedno s karto Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, slednjo sem danes vzel s sabo, Misho pa je imel s sabo kar iz revije odtrgane strani z opisom. Na nekaterih točkah sta nam prišla prav tako eno kot drugo (predvsem zaradi sigurnosti) in uspelo nam je v zmernem tempu brez izgubljanja ali dodatnih kilometrov  "zašpiliti  klobaso"...bruto 3 ure 40 min. Ponekod seveda nismo 100% da smo šli ravno po trasi, ki si jo je zamislil organizator, a teren "smo začutili", velikih razlik ne more biti, tu pa tam kakšen ovinek, čez slabih 14 dni bo pa itak že vse jasno.
V višjih legah je še veliko snega...pa ga imam skoraj raje kot blato, posebno v spustih si kar želim, da bi se obdržal do tekme...

Se vidimo!

.

Bo tole šlo?

Po Škofjeloškem trekingu bo s tekmami slab mesec mir. Potem 21. aprila sledi druga tekma treking lige- Iški vintgar!  Čudovit konec Slovenije, kjer do sedaj še nisem bil in me toliko bolj vleče, čeprav bo orijentacija v popolnoma neznanem okolju poseben izziv...ali pa prav zato! Sploh bi bilo pa super, če bi se nekega lepega dne odpravil na oglede...ampak...
Dan prej, 20. aprila, se v bližini Škofje Loke odvija najlepši in najtežji mali maraton , ki ga zaradi bližine in lepote proge nimam namena izpustiti. Torej...?
Lahko bi rekel: "pa kaj, grem na obe!" in navsezadnje to v resnici ne bi smel biti problem...no ja, če bi šlo res za strogo tekmovalnost, rezultati pa te zadeve v prvem planu, potem to ne bi bilo ravno optimalno, tako pa ni važno. 
Ja, nesanirana septemberska poškodba me malce skrbi. Sem videl že zadnjič po Kokoš- trail (samo 14 km!!), pa tudi to nedeljo po okrog 40 km loškega trekinga. Ni OK.
In zakaj se na treking vedno prijavim na 40 km ultro, pol krajšo pohodniško pa kar prezrem?? Tole je sedaj situacija, ko bi bil tak "kompromis" najboljši: 21 v soboto in še približno toliko v nedeljo. Prva z malo več gasa, druga bolj turistično...kaj pa odneseš od obiska novih, lepih  neznanih krajev, če tam nič ne vidiš?

Tole bom še malo premislil...časa imam nekako do srede aprila.

:

Škofjeloški treking, uvodna tekma STL 2013

Prizorišče dogajanja Škofjeloškega trekinga se je letos preselilo s Sv. Andreja na drugo stran, na Križno goro. Seveda je ta poteza že vsaj približno dala slutiti, v kateri konec nas bodo popeljale trase trekinga... tule so karte za vse tri kategorije.

Odločil sem se za nastop na ultri:
Zaradi zadnjega snega, ki ga je v teh hribih zapadlo ponekod tudi do pol metra (na višini cca 800m, višje še več), so organizatorji delno spremenili traso: skrajšali so jo za predvideni vzpon na Jelovico (Bičkova skala) in si zamislili nadomestno pentljo v zadnjem delu s spustom s Planice do Crngroba ter vzponom do cerkve na Križni gori. Pestro, a jim moram čestitat za iznajdljivo postavitev točk. V nekaterih delih so res dopuščale veliko različnih možnosti za dostop...Ponekod še veliko snega, Žine me je v cilju vprašal, če se udira, pa sem odgovoril, da odvisno od teže...pa ni samo to, odvisno tudi od lege, ponekod ga je mehčalo sonce itd., a lahko bi bilo bistveno slabše.
Križna gora- Lavtarski vrh- Hrastnik- dolina-Ševlje- po oglarski poti smer Mohor- Blegoš (včasih sem že hodil po teh poteh, a na tem Blegošu še nisem bil in tudi nisem vedel, da je na tej strani še en hrib s tem imenom)- Pozirno- prehod v Topolje- spust v Selca- Vzpon v Kališe oz. na sv. Križ- Sv. Jedrt (ne boste verjeli: v Dražgošah sem se za 5 min ustavil doma)- sv. Mohor- (pod)Špičasti hrib (ja, kmalu bi se mi zgodilo, da bi plezal nanj. Včeraj sem pogledal karto...aha- na Špičasti hrib tudi gremo...danes pa v zadnjem momentu pred vzponom, a pravočasno, prebral še navodila- za razliko od Bojana)- Čepulje- Planica- Crngrob (že prej sem se malce bal, da bi zgrešil Kovk, pa sem potem v tistem delu šel kar po grebenu levo od poti, s hribčka na hribček in...v tretje gre rado)- Pevno- Moškrin- Cavrna (v zadnjem delu poti od Moškrina do Križne gore je bilo danes verjetno "odkritih" zelo veliko različnih in tudi novih variant)- Križna gora-cilj.
Če bi se hotel obremenjevati z rezultatom, potem ne bi bil zadovoljen. In zakaj ne bi bil? Lepa tura, gibanje v naravi, dobra družba na Križni gori in delno na progi (od Mohorja do cilja sem soliral), lepo preživet dan...sicer pa 5 ur 33 min in 11. mesto. Bravo jest...

Rezultati se skrivajo tukaj!
Bojan je objavil poročilo s svoje prve treking tekme.
Nekaj dokumentacije (s fotkami) pa je dodal še Marjan!
Galerija na strani treking lige!
Zakaj radi organiziramo treking?

A je to vse? Mislim da, če se še kaj spomnim, bom pa dodal...

:

Selška dolina trek

Sicer sem na Tekaškem forumu objavil, da grem, pa me je Peter vseeno prijetno presenetil s svojo odločitvijo, da gre z mano! Hvala, Peter!


Tura:
Štart v Selcih na igrišču Rovn,

 sledil je vzpon na 955 m visoki Sv. Miklavž, pa spust skozi Golico v Dolenjo vas, po cesti v Ševlje, nato pa ponovno v klanec, na Sv. Mohor (952 m)

Pogled nazaj na Miklavža in Ratitovec

                          Od leve: Stari vrh, Mladi vrh, Koprivnik, zadaj Blegoš, desno Miklavž.

                                      Na Sv. Mohorju

Ratitovec v daljavi (Prtovč, eden od ciljev, je tik pod njim).

Z Mohorja naju je pot vodila v Dražgoše, skozi vas v Rudensko grapo, vzpon do kmetije Novak in naprej na Prtovč.

                                          Pri lovski koči na Prtovču.                                     
                                              "Dile" niso Petrove, so "hišni inventar".

V dolino sva se spustila po poti, po kateri smo jo začetek januarja "žgali gor", nato pa iz Železnikov po stezi zadaj za Soro na izhodišče...in na pizzo...

Bruto 6 ur 20 min, po "mojih izračunih" slabih 35 km...predvsem pa res lep, sončen, skratka enkraten dan!!

Peter je dodal približno traso (posneto s starim GSM)  in še nekaj fotk!


.

Kokoš trail 2013

Lepo tekmo s štartom v Bazovici (Italija) sem zasledil že lansko leto, pa se ne spomnim več, kaj mi je preprečilo udeležbo. Letos je odločitev padla, čeprav je bila zaradi vremena danes zjutraj že na majavih temeljih. V načrtu je bil družinski izlet, pa je ( skoraj dobesedno) splaval po vodi. V takem vremenu pač ne bi imelo smisla, zato sva se z Janezom (janezU) zjutraj dogovorila, da "gremo fantje odtečt" in nazaj domov.
Lani na prvem teku je bilo tekačev okrog 350, letos kljub vremenu (po rezultatih) nekaj čez 400 na 14 km progi.
Proga krasna, me je kar malce navdušila. Lepo speljana, razgibana. Škoda zaradi vremena, megla je zakrivala razglede, proga pa ponekod blatna in v spustih drsalnica...a vse to je teku dalo svoj čar. Prava uživancija. Dež je pol ure pred štartom ponehal in po tekmi spet začel.
Prav kmalu sva jo odkurila nazaj na Gorenjsko, prezgodaj, počakati bi morala razglasitev, ker je bil Janez v svoji kategoriji prvi!
In smo že pri rezultatih: slovenski tekači so osvojili prva tri mesta pri moških in prvi dve pri ženskah ter več medalij v kategorijah, pa tudi ostali so se borili po svojih močeh. Čestitke vsem!

Moj nastop?  Glede na krasno progo in razglede (ki jih danes žal ni bilo) bi v tem koncu raje vandral enkrat v lepšem vremenu in bolj turistično. No, to si lahko privoščim kdaj drugič, a tudi tako je bilo čisto OK. Kaj bi pa doma počel na takle deževen dan?

Poročila in filmček na Tekaškem forumu

:

Iz prahu na sneg

Saj ne vem, kaj mi je.
Taka zima, s toliko snega, kot ga je le malokrat, tekaške proge so potegnjene povsod, kjer je to mogoče, letos ne le višje ampak tudi v nižinah, ker je snega dovolj. Smučarski tek je zelo lep šport, idealen za zimsko popestritev vadbe...in ob vseh teh dejstvih jaz niti enkrat nisem šel na tekaške smuči...

Do danes!
Danes sem šel v klet, dilce potegnil dobesedno iz prahu (jih očistil) in se zapeljal v Dolenjo vas. Proga je speljana čez polje proti Bukovici, je morda malce dolgočasna, vendar meni najbliža, cca. 5 min vožnje, pa še za prvič čisto OK, ne rabim kakšnih garaških brezkončnih vzponov. Smučarski tek je ena disciplin, ki jih ne pozabiš. Sneg super, sem mislil, da bo zaradi sonca mehko, pa je zelo lepo zvoženo in se ni udiralo. Pa vendar: za prvič je bila (kar intenzivna) urica dovolj. Saj konec tedna bo pa itak (napovedani) dež naredil svoje...

In v nedeljo me čaka ena "suha" tekma...


* 

"Prijavljalni dan"

Danes sem imel prost dan. Spet sem enkrat šel na krvodajalsko akcijo. Trikratno merjenje Hb: prvič 129 g (premalo), nato 149 g (preveliko odstopanje), v tretje 155 g (odlično, če je le res)...
Doma sem izkoristil lep sončen dan. Snega too much, sonce pa spomladansko. Po kosilu skok na Hujsko, martinčkanje...tega smo se že odvadili. Pomlad prihaja!! Doma sem se spravil z Veliko idejo na balkon, dokler mi sonce ni pobegnilo za bližnji hrib.Toplo!
Potem sem se prijavil za: * 10. marca Kokoš trail;
                                      * 23. marca Škofjeloški treking- ultra;
                                      * 20. aprila za Najlepši in najtežji mali maraton , kar pomeni, da sem se s težkim srcem prvič odrekel nastopu na 8- urnem formaratonu;
                                       * 18. maja na KBK (torej me letos ne bo v Radencih);

Sedajle sem spet stopil na balkon: ob 21:28 je bila polna luna. Oblakov ni, zato je zunaj res svetlo. Najraje bi šel še enkrat v hrib...ne, ne...pa ne bom...danes sem že bil, kri sem daroval in ne smem pretiravat, pa jutri je služba...izgovorov kolikor hočeš, da raje grem spat... Luna bo jutri še svetila (ali pa tudi ne, napovedujejo pooblačitev).

Scott Jurek v Fit Polet

V reviji fit polet objavljenem pogovoru s Scottom sem postal pozoren predvsem na eno vprašanje in odgovor, s katerim tekač demantira moje prepričanje, da so ultramaratonci posebni ljudje s posebnim načinom razmišljanja, ki ga ne premore vsak, torej tudi ultramaratonec ne more biti vsak. Scot pravzaprav trdi obratno:

Vprašanje:
Če je prehod od maratonca do ultramaratonca razumljiv, kako je potem s povprečnimi tekači oziroma rekreativci? Oziroma ali je ultramaratonec človek s posebno nadarjenostjo ali gre le za način treninga in seveda, kot sami pravite, psihično trdnost in moč volje?

Odgovor:
Prepričan sem, da lahko vsakdo preteče ultramaraton. Dolgotrajni trening, skozi katerega telo dobi izkušnjo in potrebno vzdržljivost, je seveda potreben in nujen, nedvomno pa sta želja in osredotočenost na cilj precej pomembnejši. To sta dve lastnosti oziroma kvaliteti, ki ju ima vsak človek. Do njiju se je treba le prebiti, za njiju se je treba potruditi.

Mnenja
Ja, ja, saj vem, vse je v glavi...

Zimsko spanje je za medvede...

Hibernacija ali zimsko spanje (latinsko hibernus - zima) je stanje telesne neaktivnosti živih bitij...
Za tekače to že dolgo ne velja več. V redu, oldtajmerji se še spomnimo časov, ko so bile tekme omejene le na dve obdobji , spomladi maja in jinija, poleti nič, potem pa spet jeseni septembra in oktobra. Ostale mesece dogajanja skorajda ni bilo (z izjemo Dolskega teka, Podkraj pri Velenju...). Ko "je prišla Sežana" (MKM), smo takoj jamrali, da je tek absolutno prezgodaj, na Gorenjskem (in še kje drugje) je še polno snega, smo komaj lahko začeli "laufat".
Dejansko sem leta 2006, to je bilo edinstveno leto, ko sem bil na tekaških smučeh več kot desetletje prej in vsa naslednja leta do danes skupaj, v februarju odtekel Hotedršico, Bloške teke, Trnovski maraton in Vojsko, začetek marca 15 km na veteranskem DP v smučarskem teku v Ratečah, 14 dni po tej tekmi pa sem se na račun povezovanja solin odrekel nastopu na Pokljuškem maratonu. S tekaških smuči direkt v superge.
Seveda tudi tek na smučeh še zdaleč ni zimsko spanje, a v tem času so se tekaške prireditve namnožile, da bi lahko brez pavze nastopal skozi celo leto.

Napredovala je tudi oprema, danes za tek v mrazu in v snegu (razen €) ne bi smelo biti ovir. Ja, včasih sem proti koncu zime (ki se vleče in vleče in ni videti nobenega konca) že popiz...., kdaj bo končno pobralo ta sneg, da lahko začnem migat. Sedaj migam! ( In prav danes sem si nabavil nove GTX...)

Tekme na vidiku

Sem se že odločil: ugibanju in iskanju ciljev za letošnje leto je vsaj za spomladanski del konec. Pretiravati in dirkati s tekme na tekmo ne mislim, nekaterih pa se bom udeležil...
Na eni kratki, hitri (rekord Šmarne gore) sem že bil, potem je ena zadeva s štartom v Bazovici (Italija) in prebegom na naš, slovenski obmejni hrib Kokoš, pa (ja itak nič več novega, ker sem na TF že pisal o tem) udeležba na "kraljevskem gorskotekaškem trojčku", tri "zelo blizu" tekme: KBK  , Ratitovec in GM40 .
Vmes pa še kaj nenadejanega, kot posledica hipnih odločitev.


Želje

poleg mojih znanih lepih večurnih tras "na vse strani neba" v okolici Železnikov bi šel spet enkrat na tek po Šentiljski planinski poti in ponovno na Rokovnjaško...ali pa kam drugam na kakšno lepo, ravno pravo in prav dolgo za "raztegnit krake" in "da se sploh splača". Uživaško in za spoznavanje krajev. Od tega je več kot od tekmovanja in tekmovalnosti, posebno če je prava družba.

se vidimo nekoč nekje in LP

18. rekord Šmarne gore

Tek po najbolj obiskani, najkrajši poti iz Tacna preko sedla na vrh Šmarne gore, tek z zgodovino . 
Legendaren! Tudi zame, čeprav sem bil na tej tekmi do sedaj šele dvakrat (1998 in 1999).

Po 14. letih ponovno "na kraju zločina"
Tudi mene je šokiralo, da je minilo že toliko let. Saj ne, da v tem času ne bi nikoli obiskal Šmarne gore, o ja, večkrat sem bil oz. sva bila, tekmoval pa res nisem (na jesenskem gorskem teku sploh še nikoli!).
Tale februarska je malce nepredvidljiva: lani je bilo mrzlo (-10°C), letos pa deževno (na vrhu je padal sneg)...in prav to je botrovalo razliki med številom prijavljenih in številom dejansko udeleženih...
Takrat je bila to tekma s skupinskim štartom, sedaj mi je kronometrska izvedba s štartom na pol minute čisto všečna. Na začetku je proga kar ozka za množico tekačev...

...v tretje gre rado...
Priznam, tudi jaz sem celo dopoldne pogledoval v nebo...toda tokrat sem bil trdno odločen,...ne glede na ošpičene prekle. Vremena, hvalabogu, še ne moremo uravnavati, vzamemo takšnega, kot nam ga dajo...
S svojim nastopom sem povsem zadovoljen, čeprav rezultata sploh še ne vem (saj bo objavljen)...bi rekel, da tistega izpred 15 let ne morem več ogrožati (oz. ne morem pričakovati, da bi ga popravljal), četudi ni bil bogvekaj (15:53)...
Topel čaj in miške na vrhu so sedle, a smo jo, mokri, potem hitro ubrali v dolino in v suhe cunje...pa na kavo in klepet. Hvala, družba, prijetno je bilo!


Nedelja, 3.2.2013: dodatek

Rezultatov na šmarnogorski spletni strani še ni, so pa v ustrezni temi na tekaškem forumu!
17:12...OK. To je pač to, kar sem trenutno v danih pogojih sposoben.

URADNI REZULTATI!