Moja zadnji tekmi sta bili Naj naj mali maraton 20. aprila in Iški treking 21. aprila, potem pa kup dela doma in v službi, vrsta stresnih dogodkov z verjetnim močnim vplivom na nadaljne življenje (mislim predvsem na spremembe, ki jih dogodki prinašajo s sabo) in navsezadnje moja odločitev, da moram nekaj ukrepati v zvezi s kroničnimi težavami s križem in sanacijo stare poškodbe...
Sedaj je fizioterapija mimo, v tem času nisem tekel in, po pravici povedano, si komaj upam začeti, ker komaj verjamem, da bo kaj dosti bolje kot prej. Po eni strani razmišljam, kako naprej, po drugi strani sicer že malo pogledujem za tekmami (letos sem enkrat spet pomislil na sladkih6 ), a mislim, da si je vendarle bolje vzeti malo več pavze in potem "bolj zagvišno" naprej. Sezona je itak mimo...
In tako zaenkrat ne vem prav nič, nič ni jasno, vse je...Magla
Sedaj tudi bolj spoznavam, kaj mi je tek v resnici pomenil. Fizično sem čez glavo dovolj aktiven, da mi za "pokrivanje primankljaja" teči res ne bi bilo treba. Poleg tega, da sem v tekaškem svetu spoznal in se družil s čudovitimi ljudmi, zašel v marsikatere kraje, za katere sicer ne bi niti slišal, včasih preizkušal meje svoje zmogljivosti...lahko rečem (glede na svoje trenutno stanje), da mi je bil tek v veliko oporo pri samozavesti...
Se vidimo!
:
Ni komentarjev:
Objavite komentar