Frišno beli Ratitovec, 26.maj 2013

18. tek na Ratitovec je točno čez en teden, v nedeljo, 2. junija!

 
Zadnje dni je na višini nad 1000 m padal sneg, pa sem si rekel, da grem pogledat nove razmere. Hitra odločitev danes zjutraj. V dolini vse zeleno, trava primerna za košnjo, temperatura 7°C. 

Med vožnjo proti Prtovču sem se nekajkrat ustavil in naredil majhno galerijo fotk.

                                      Podlonk, zadaj Ratitovec.

                                        In sem že na Prtovču.

Proti vrhu sem nadaljeval po levi varianti čez Poden, tam, kjer gre tudi trasa teka. Malo nad Prtovčem je bilo sprva le nekaj sledi snega, nato pa vedno več.

Temperatura pri koči 0°C, padlo ga je menda 40 cm.
Mislim, da ga bo ob ugodnem vremenu hitro pobralo, tako da zaenkrat ni panike.
Odločil sem se za krožno pot, zato sem šel dol na Razor, je tudi pot bolj shojena.

Moj drugi današnji cilj je bil po 25 netekaških dneh in le en teden pred tekmo preveriti svojo pripravljenost. Čeprav sem bil v tem času (preveč) fizično aktiven, pa nisem počel nič specifično tekaškega. Ugotavljam, da kondicija ni slaba, problem je le nevajenost organizma na intenzivne napore.

Se vidimo!

.

Delo...

...delo in samo delo se kaže na vseh koncih. Kot sem že zadnjič napisal: "med prvomajskimi prazniki sem zaradi okoliščin naredil doma le 10% načrtovanega in sedaj na vseh frontah lovim izgubljeni teden. Dela čez glavo."
V službi imamo "povečan obseg del", poleg tega pa delam še na večih "domačih projektih" in v tem tednu se je vse skupaj odvijalo "od teme do teme" (o domačih projektih kaj več po zaključku, skupaj s slikicami).
Da je dela dovolj, je čisto v redu, slabo pri tem je, da:

- sem  iz dneva v dan bolj utrujen, konec tedna "cunja";
- že od 1. maja nisem tekel. Danes sem imel v planu KBK, bil sem prijavljen s plačano prijavnino, pa se ni izšlo.
Za povrh vsega pa bo v spremenjenih okoliščinah treba bistveno več časa nameniti kmetijstvu, ki je, žal, v resnici samo precej drag hobi.

Zaključek: projekte čimprej zaključiti (čeprav se v ozadju že kažejo novi), končno posaditi tisti krompir, ki ga zaradi časovnih in vremenskih ovir do sedaj še ni bilo možno ter končno spet obuti superge, sicer mi ne bo preostalo drugega kot to, da se nekje okrog svojega 6666. prispevka na Tekaškem forumu  ustavim in presedlam na forum "pod svojo streho" ali/in katerega od kmetijskih forumov. 
Bolj za šalo, v resnici to ne bo šlo, najboljši forum, TF, mi je dal in mi daje toliko, da...se me še ne boste znebili.


:

Brez naslova...

Sedem aprilskih tekov
Ja, res je, aprila sem tekel vsega sedemkrat. Trikrat sem bil na trasi najlepšega in najtežjega malega maratona, dvakrat ogledno in enkrat tekmovalno, potem na Iškem trekingu, enkrat sem tekel pomotoma, ker sem na sredo mislil, da je četrtek, dve krožni trasi sta bili pa na "mojih terenih", prva Železniki- Kališe- Sv. Križ- Selca- Dolenja vas- Sv. Miklavž- Železniki, druga pa Sp. Danje- Podrošt- Ravne- Torka- Sp. Danje. To zadnjo sem nato ponovil še 2. maja v obratno smer in to je bil moj zadnji tek...zaenkrat...

Tek trojk 2013
Že začetek februarja sem objavil, da "se letos ne grem več!". Po tragičnih peripetijah pred in med prvomajskimi prazniki, ko je malce dišalo po zarečenem kruhu, o čemer sem pisal v drugem spletnem dnevniku (in ste nekateri morda celo brali), je sledil epilog, dodan kot komentar v taisti dnevnik...In letos na trojkah res ne tečem, niti na takratki...
Saj je kar prav, imam doma čez glavo dela, itak ne vem, kdaj bom zaključil...

Pušeljc gorskih tekov
Dobra ideja, nobenega točkovanja, zgolj udeležba na vseh štirih "rožicah": KBK, tek na Ratitovec, GM40 in Črna prst.
Bi, ampak zadnja se mi že prekriva z veselim dogodkom...in moj pušeljc bo imel le tri rožice (če bo vse po načrtih). Ja, škoda Črne prsti, je lepa tekma, čeprav sem bil do sedaj le enkrat (takrat, ko je štela za pokal Slovenije) in bi bil že čas...

Kakorkoli že, gremo naprej, čez en teden jo šibamo s Kopačnice na Blegoš in nazaj, 2. junija pa domači tek na Ratitovec ...in 14 dni zatem gorski maraton štirih občin.
Se vidimo!

:
 

Iška treking, 21.4.2013

Štart druge tekme letošnje slovenske treking lige je bil tokrat v lepem naravnem okolju Iškega vintgarja. Mokrški gozdovi in Krimsko pogorje nudijo lepe možnosti za izvedbo trekinga in organizatorji so jih, v kombinaciji z Ljubljanskim barjem, dobro izkoristili. Karte, ki smo jih tekmovalci na vseh treh razdaljah (najkrajša aktivna- dobrih 10 km, srednja pohodniška- 20 km in najdaljša ultra- 40 km) dobili v roke pred tekmovanjem, so izgledale takole!
Glede na to, da sem včeraj predihal najlepši in najtežji mali maraton , se tokrat za spremembo nisem odločil za ultra treking, pač pa za 20 km pohodniško varianto. Pravilna odločitev! Na daljši progi je v cilj prvi prišel Marjan Zupančič (5 ur in pol), nedaleč za njim pa Toni Vencelj in prva ženska, Katja Kegl. Bravo!
V pohodniški kategoriji je bil prvi v cilju Gregor Mlakar, drugi Miha Vidali, za njim pa Bojan Jevševar, ki mi je v zadnjih vzponih nekoliko pobegnil in sem tako pristal na 4. mestu. REZULTATI!

Čestitke tekačem in čestitke organizatorjem!

Naslednja tekma: Zlati treking v Logarski dolini


:

NajNaj 21-ka, Sv. Andrej nad Škofjo Loko

"Takih tekov se manjka", pravi Marjan Zupančič in mnogi se strinjamo z njim. Trasa je res všečna, lepo razgibana, v naravnem okolju, tek po njej pa prava uživancija. O najlepšem in najtežjem malem maratonu je bilo sicer napisanega že veliko in ne bom pogreval, Alples timing  je z rezultati pohitel in evo, tukaj so!
Že pogled na prijave je obetal zanimiv boj, ki je prvo mesto prinesel Zarniku pred Zupančičem. Pod zadnjič omenjeno znamko 2:10 min je bilo 23 tekačev.

Moj tek
Odkar ne tečem več ravnine ampak samo še klance, v klancih ocenjujem, da nisem veliko pridobil, po drugi strani pa sem v ravnini izgubil. Začetni ravninski del (pre)hiter, v prvih klancih zaribal in "spustil" hribolazce naprej. Od Ožbolta naprej me je sapa ujela in potem je šlo bolje in bolj po pameti in navsezadnje sem progo zmazal dokaj zadovoljivo.2:14:44!

Čestitke si zaslužijo prav vsi!

.

S kanadio na "sprehodu"

Danes sem jih peljal...pravzaprav nesel...na sprehod. Superge (zanje sem sicer dal le 50€) sem dobil nekaj tednov nazaj, a sem jih do sedaj nenamensko uporabljal, kar pomeni, da sem jih imel le "zatalepš", obul sem jih za kakšen opravek, kam skočit... Zadnje čase me je predvsem zanimalo, ali bi si jih upal obuti za najnaj21. V tem času sem na trasi naredil dva kroga, pri prvem prejšno nedeljo sta bila v ekipi dva, obuta v kanadio, eden je imel prav ta model, eden prejšnega, in oba pravita, da sta z njimi povsem zadovoljna, če odštejemo mokroto v čevljih (ki niso GTX) zaradi snega.

Iščem odgovor na vprašanje!
Seveda najlažje tako, da jih obujem in grem na terene, kakršni nas čakajo v soboto. Vzponi, spusti, steze, kolovozi...ponekod suho, drugje blatno, tu pa tam še sneg...in sem šel: iz Železnikov v vas Kališe in naprej do 872 m visokega sv. Križa (ultraši s Škofjeloškega trekinga ste točko že spoznali), spustil sem se v Selca, tekel čez polje proti Dolenji vasi, se nato vzpel na sv. Miklavža (955m), spust na igrišče Rovn Selca, nato pa samo še tista dobra 2 (ali slabe 3) km na izhodiščno točko. V dveh urah sem dobil zanesljiv odgovor: copat je (kljub ceni) dovolj dober tudi za kaj daljšega in mislim, da se bom v soboto odločil za kanadio!

Puštalski krog- drugič (10.4. 2013)

Danes se nas je v Puštalu pri Škofji Loki v lepem spomladanskem vremenu zbralo 10, devet nas je opravilo s celotnim krogom najlepšega in najtežjega malega maratona, deseti je naredil svoj krog: z nami do Ožbolta, nato pa po drugih variantah nazaj na izhodišče.
Ponovno se je izkazal kot najbolj orijentacijsko težaven del z Osolnika do Puštala. Moraš imeti kar srečo, da v dolino prideš ravno prav (nasproti lesene brvi...). No, na tekmi problemov menda ne bo, ker bo proga dobro označena.
Snega je ponekod še veliko, vendar ga je od nedelje opazno pobralo.
Ustavljanja zaradi orijentacije tokrat ni bilo, čas pa je pokazal točno tri ure.
Še dokazno gradivo!

.

Puštalski krog- ogledna tura 7.april 2013

20. aprila ob 10. uri bo na Sv. Andreju nad Škofjo Loko štart "najlepšega in najtežjega malega maratona" , zato je v ustrezni temi na Tekaškem forumu  padla ideja, da bi 14 dni pred tekmo opravili ogledno turo in tako se nas je danes zjutraj pri Ruparju zbralo pet. Fajna ekipa, dobra družba ( slikce )...

Trasa
Sv. Andrej ( 590 m) - Sv. Ožbolt ( 859 m)- Tošč (1021m)- Gontarska planina (894 m )- Osolnik (858 m)- Puštal - Sv. Andrej
Polhograjci so zakomplicirani. Sicer jih slabo poznam, izkušnje imam zgolj s treking lige pred dvema letoma (ki se le delno ujema s traso najnaja) in pa anekdote izpred nekaj let, ko sem službeno zahajal v Praproče nad Polhovim gradcem, tam sem bil štirikrat v kratkem času, torej osem voženj, pa nisem dvakrat šel po istih cestah...prepredeno s cestami, makadamskimi in asfaltiranimi, polno grap, dolin, grebenov in sedel in nikoli ne veš, kam zaviti oz. kam te bo pripeljalo in seveda je enako tudi s pešpotmi.
Zato sem že včeraj preštudiral opis poti v zadnji številki revije Tek plus vzporedno s karto Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, slednjo sem danes vzel s sabo, Misho pa je imel s sabo kar iz revije odtrgane strani z opisom. Na nekaterih točkah sta nam prišla prav tako eno kot drugo (predvsem zaradi sigurnosti) in uspelo nam je v zmernem tempu brez izgubljanja ali dodatnih kilometrov  "zašpiliti  klobaso"...bruto 3 ure 40 min. Ponekod seveda nismo 100% da smo šli ravno po trasi, ki si jo je zamislil organizator, a teren "smo začutili", velikih razlik ne more biti, tu pa tam kakšen ovinek, čez slabih 14 dni bo pa itak že vse jasno.
V višjih legah je še veliko snega...pa ga imam skoraj raje kot blato, posebno v spustih si kar želim, da bi se obdržal do tekme...

Se vidimo!

.

Bo tole šlo?

Po Škofjeloškem trekingu bo s tekmami slab mesec mir. Potem 21. aprila sledi druga tekma treking lige- Iški vintgar!  Čudovit konec Slovenije, kjer do sedaj še nisem bil in me toliko bolj vleče, čeprav bo orijentacija v popolnoma neznanem okolju poseben izziv...ali pa prav zato! Sploh bi bilo pa super, če bi se nekega lepega dne odpravil na oglede...ampak...
Dan prej, 20. aprila, se v bližini Škofje Loke odvija najlepši in najtežji mali maraton , ki ga zaradi bližine in lepote proge nimam namena izpustiti. Torej...?
Lahko bi rekel: "pa kaj, grem na obe!" in navsezadnje to v resnici ne bi smel biti problem...no ja, če bi šlo res za strogo tekmovalnost, rezultati pa te zadeve v prvem planu, potem to ne bi bilo ravno optimalno, tako pa ni važno. 
Ja, nesanirana septemberska poškodba me malce skrbi. Sem videl že zadnjič po Kokoš- trail (samo 14 km!!), pa tudi to nedeljo po okrog 40 km loškega trekinga. Ni OK.
In zakaj se na treking vedno prijavim na 40 km ultro, pol krajšo pohodniško pa kar prezrem?? Tole je sedaj situacija, ko bi bil tak "kompromis" najboljši: 21 v soboto in še približno toliko v nedeljo. Prva z malo več gasa, druga bolj turistično...kaj pa odneseš od obiska novih, lepih  neznanih krajev, če tam nič ne vidiš?

Tole bom še malo premislil...časa imam nekako do srede aprila.

:

Škofjeloški treking, uvodna tekma STL 2013

Prizorišče dogajanja Škofjeloškega trekinga se je letos preselilo s Sv. Andreja na drugo stran, na Križno goro. Seveda je ta poteza že vsaj približno dala slutiti, v kateri konec nas bodo popeljale trase trekinga... tule so karte za vse tri kategorije.

Odločil sem se za nastop na ultri:
Zaradi zadnjega snega, ki ga je v teh hribih zapadlo ponekod tudi do pol metra (na višini cca 800m, višje še več), so organizatorji delno spremenili traso: skrajšali so jo za predvideni vzpon na Jelovico (Bičkova skala) in si zamislili nadomestno pentljo v zadnjem delu s spustom s Planice do Crngroba ter vzponom do cerkve na Križni gori. Pestro, a jim moram čestitat za iznajdljivo postavitev točk. V nekaterih delih so res dopuščale veliko različnih možnosti za dostop...Ponekod še veliko snega, Žine me je v cilju vprašal, če se udira, pa sem odgovoril, da odvisno od teže...pa ni samo to, odvisno tudi od lege, ponekod ga je mehčalo sonce itd., a lahko bi bilo bistveno slabše.
Križna gora- Lavtarski vrh- Hrastnik- dolina-Ševlje- po oglarski poti smer Mohor- Blegoš (včasih sem že hodil po teh poteh, a na tem Blegošu še nisem bil in tudi nisem vedel, da je na tej strani še en hrib s tem imenom)- Pozirno- prehod v Topolje- spust v Selca- Vzpon v Kališe oz. na sv. Križ- Sv. Jedrt (ne boste verjeli: v Dražgošah sem se za 5 min ustavil doma)- sv. Mohor- (pod)Špičasti hrib (ja, kmalu bi se mi zgodilo, da bi plezal nanj. Včeraj sem pogledal karto...aha- na Špičasti hrib tudi gremo...danes pa v zadnjem momentu pred vzponom, a pravočasno, prebral še navodila- za razliko od Bojana)- Čepulje- Planica- Crngrob (že prej sem se malce bal, da bi zgrešil Kovk, pa sem potem v tistem delu šel kar po grebenu levo od poti, s hribčka na hribček in...v tretje gre rado)- Pevno- Moškrin- Cavrna (v zadnjem delu poti od Moškrina do Križne gore je bilo danes verjetno "odkritih" zelo veliko različnih in tudi novih variant)- Križna gora-cilj.
Če bi se hotel obremenjevati z rezultatom, potem ne bi bil zadovoljen. In zakaj ne bi bil? Lepa tura, gibanje v naravi, dobra družba na Križni gori in delno na progi (od Mohorja do cilja sem soliral), lepo preživet dan...sicer pa 5 ur 33 min in 11. mesto. Bravo jest...

Rezultati se skrivajo tukaj!
Bojan je objavil poročilo s svoje prve treking tekme.
Nekaj dokumentacije (s fotkami) pa je dodal še Marjan!
Galerija na strani treking lige!
Zakaj radi organiziramo treking?

A je to vse? Mislim da, če se še kaj spomnim, bom pa dodal...

:

Selška dolina trek

Sicer sem na Tekaškem forumu objavil, da grem, pa me je Peter vseeno prijetno presenetil s svojo odločitvijo, da gre z mano! Hvala, Peter!


Tura:
Štart v Selcih na igrišču Rovn,

 sledil je vzpon na 955 m visoki Sv. Miklavž, pa spust skozi Golico v Dolenjo vas, po cesti v Ševlje, nato pa ponovno v klanec, na Sv. Mohor (952 m)

Pogled nazaj na Miklavža in Ratitovec

                          Od leve: Stari vrh, Mladi vrh, Koprivnik, zadaj Blegoš, desno Miklavž.

                                      Na Sv. Mohorju

Ratitovec v daljavi (Prtovč, eden od ciljev, je tik pod njim).

Z Mohorja naju je pot vodila v Dražgoše, skozi vas v Rudensko grapo, vzpon do kmetije Novak in naprej na Prtovč.

                                          Pri lovski koči na Prtovču.                                     
                                              "Dile" niso Petrove, so "hišni inventar".

V dolino sva se spustila po poti, po kateri smo jo začetek januarja "žgali gor", nato pa iz Železnikov po stezi zadaj za Soro na izhodišče...in na pizzo...

Bruto 6 ur 20 min, po "mojih izračunih" slabih 35 km...predvsem pa res lep, sončen, skratka enkraten dan!!

Peter je dodal približno traso (posneto s starim GSM)  in še nekaj fotk!


.

Kokoš trail 2013

Lepo tekmo s štartom v Bazovici (Italija) sem zasledil že lansko leto, pa se ne spomnim več, kaj mi je preprečilo udeležbo. Letos je odločitev padla, čeprav je bila zaradi vremena danes zjutraj že na majavih temeljih. V načrtu je bil družinski izlet, pa je ( skoraj dobesedno) splaval po vodi. V takem vremenu pač ne bi imelo smisla, zato sva se z Janezom (janezU) zjutraj dogovorila, da "gremo fantje odtečt" in nazaj domov.
Lani na prvem teku je bilo tekačev okrog 350, letos kljub vremenu (po rezultatih) nekaj čez 400 na 14 km progi.
Proga krasna, me je kar malce navdušila. Lepo speljana, razgibana. Škoda zaradi vremena, megla je zakrivala razglede, proga pa ponekod blatna in v spustih drsalnica...a vse to je teku dalo svoj čar. Prava uživancija. Dež je pol ure pred štartom ponehal in po tekmi spet začel.
Prav kmalu sva jo odkurila nazaj na Gorenjsko, prezgodaj, počakati bi morala razglasitev, ker je bil Janez v svoji kategoriji prvi!
In smo že pri rezultatih: slovenski tekači so osvojili prva tri mesta pri moških in prvi dve pri ženskah ter več medalij v kategorijah, pa tudi ostali so se borili po svojih močeh. Čestitke vsem!

Moj nastop?  Glede na krasno progo in razglede (ki jih danes žal ni bilo) bi v tem koncu raje vandral enkrat v lepšem vremenu in bolj turistično. No, to si lahko privoščim kdaj drugič, a tudi tako je bilo čisto OK. Kaj bi pa doma počel na takle deževen dan?

Poročila in filmček na Tekaškem forumu

:

Iz prahu na sneg

Saj ne vem, kaj mi je.
Taka zima, s toliko snega, kot ga je le malokrat, tekaške proge so potegnjene povsod, kjer je to mogoče, letos ne le višje ampak tudi v nižinah, ker je snega dovolj. Smučarski tek je zelo lep šport, idealen za zimsko popestritev vadbe...in ob vseh teh dejstvih jaz niti enkrat nisem šel na tekaške smuči...

Do danes!
Danes sem šel v klet, dilce potegnil dobesedno iz prahu (jih očistil) in se zapeljal v Dolenjo vas. Proga je speljana čez polje proti Bukovici, je morda malce dolgočasna, vendar meni najbliža, cca. 5 min vožnje, pa še za prvič čisto OK, ne rabim kakšnih garaških brezkončnih vzponov. Smučarski tek je ena disciplin, ki jih ne pozabiš. Sneg super, sem mislil, da bo zaradi sonca mehko, pa je zelo lepo zvoženo in se ni udiralo. Pa vendar: za prvič je bila (kar intenzivna) urica dovolj. Saj konec tedna bo pa itak (napovedani) dež naredil svoje...

In v nedeljo me čaka ena "suha" tekma...


* 

"Prijavljalni dan"

Danes sem imel prost dan. Spet sem enkrat šel na krvodajalsko akcijo. Trikratno merjenje Hb: prvič 129 g (premalo), nato 149 g (preveliko odstopanje), v tretje 155 g (odlično, če je le res)...
Doma sem izkoristil lep sončen dan. Snega too much, sonce pa spomladansko. Po kosilu skok na Hujsko, martinčkanje...tega smo se že odvadili. Pomlad prihaja!! Doma sem se spravil z Veliko idejo na balkon, dokler mi sonce ni pobegnilo za bližnji hrib.Toplo!
Potem sem se prijavil za: * 10. marca Kokoš trail;
                                      * 23. marca Škofjeloški treking- ultra;
                                      * 20. aprila za Najlepši in najtežji mali maraton , kar pomeni, da sem se s težkim srcem prvič odrekel nastopu na 8- urnem formaratonu;
                                       * 18. maja na KBK (torej me letos ne bo v Radencih);

Sedajle sem spet stopil na balkon: ob 21:28 je bila polna luna. Oblakov ni, zato je zunaj res svetlo. Najraje bi šel še enkrat v hrib...ne, ne...pa ne bom...danes sem že bil, kri sem daroval in ne smem pretiravat, pa jutri je služba...izgovorov kolikor hočeš, da raje grem spat... Luna bo jutri še svetila (ali pa tudi ne, napovedujejo pooblačitev).

Scott Jurek v Fit Polet

V reviji fit polet objavljenem pogovoru s Scottom sem postal pozoren predvsem na eno vprašanje in odgovor, s katerim tekač demantira moje prepričanje, da so ultramaratonci posebni ljudje s posebnim načinom razmišljanja, ki ga ne premore vsak, torej tudi ultramaratonec ne more biti vsak. Scot pravzaprav trdi obratno:

Vprašanje:
Če je prehod od maratonca do ultramaratonca razumljiv, kako je potem s povprečnimi tekači oziroma rekreativci? Oziroma ali je ultramaratonec človek s posebno nadarjenostjo ali gre le za način treninga in seveda, kot sami pravite, psihično trdnost in moč volje?

Odgovor:
Prepričan sem, da lahko vsakdo preteče ultramaraton. Dolgotrajni trening, skozi katerega telo dobi izkušnjo in potrebno vzdržljivost, je seveda potreben in nujen, nedvomno pa sta želja in osredotočenost na cilj precej pomembnejši. To sta dve lastnosti oziroma kvaliteti, ki ju ima vsak človek. Do njiju se je treba le prebiti, za njiju se je treba potruditi.

Mnenja
Ja, ja, saj vem, vse je v glavi...

Zimsko spanje je za medvede...

Hibernacija ali zimsko spanje (latinsko hibernus - zima) je stanje telesne neaktivnosti živih bitij...
Za tekače to že dolgo ne velja več. V redu, oldtajmerji se še spomnimo časov, ko so bile tekme omejene le na dve obdobji , spomladi maja in jinija, poleti nič, potem pa spet jeseni septembra in oktobra. Ostale mesece dogajanja skorajda ni bilo (z izjemo Dolskega teka, Podkraj pri Velenju...). Ko "je prišla Sežana" (MKM), smo takoj jamrali, da je tek absolutno prezgodaj, na Gorenjskem (in še kje drugje) je še polno snega, smo komaj lahko začeli "laufat".
Dejansko sem leta 2006, to je bilo edinstveno leto, ko sem bil na tekaških smučeh več kot desetletje prej in vsa naslednja leta do danes skupaj, v februarju odtekel Hotedršico, Bloške teke, Trnovski maraton in Vojsko, začetek marca 15 km na veteranskem DP v smučarskem teku v Ratečah, 14 dni po tej tekmi pa sem se na račun povezovanja solin odrekel nastopu na Pokljuškem maratonu. S tekaških smuči direkt v superge.
Seveda tudi tek na smučeh še zdaleč ni zimsko spanje, a v tem času so se tekaške prireditve namnožile, da bi lahko brez pavze nastopal skozi celo leto.

Napredovala je tudi oprema, danes za tek v mrazu in v snegu (razen €) ne bi smelo biti ovir. Ja, včasih sem proti koncu zime (ki se vleče in vleče in ni videti nobenega konca) že popiz...., kdaj bo končno pobralo ta sneg, da lahko začnem migat. Sedaj migam! ( In prav danes sem si nabavil nove GTX...)

Tekme na vidiku

Sem se že odločil: ugibanju in iskanju ciljev za letošnje leto je vsaj za spomladanski del konec. Pretiravati in dirkati s tekme na tekmo ne mislim, nekaterih pa se bom udeležil...
Na eni kratki, hitri (rekord Šmarne gore) sem že bil, potem je ena zadeva s štartom v Bazovici (Italija) in prebegom na naš, slovenski obmejni hrib Kokoš, pa (ja itak nič več novega, ker sem na TF že pisal o tem) udeležba na "kraljevskem gorskotekaškem trojčku", tri "zelo blizu" tekme: KBK  , Ratitovec in GM40 .
Vmes pa še kaj nenadejanega, kot posledica hipnih odločitev.


Želje

poleg mojih znanih lepih večurnih tras "na vse strani neba" v okolici Železnikov bi šel spet enkrat na tek po Šentiljski planinski poti in ponovno na Rokovnjaško...ali pa kam drugam na kakšno lepo, ravno pravo in prav dolgo za "raztegnit krake" in "da se sploh splača". Uživaško in za spoznavanje krajev. Od tega je več kot od tekmovanja in tekmovalnosti, posebno če je prava družba.

se vidimo nekoč nekje in LP

18. rekord Šmarne gore

Tek po najbolj obiskani, najkrajši poti iz Tacna preko sedla na vrh Šmarne gore, tek z zgodovino . 
Legendaren! Tudi zame, čeprav sem bil na tej tekmi do sedaj šele dvakrat (1998 in 1999).

Po 14. letih ponovno "na kraju zločina"
Tudi mene je šokiralo, da je minilo že toliko let. Saj ne, da v tem času ne bi nikoli obiskal Šmarne gore, o ja, večkrat sem bil oz. sva bila, tekmoval pa res nisem (na jesenskem gorskem teku sploh še nikoli!).
Tale februarska je malce nepredvidljiva: lani je bilo mrzlo (-10°C), letos pa deževno (na vrhu je padal sneg)...in prav to je botrovalo razliki med številom prijavljenih in številom dejansko udeleženih...
Takrat je bila to tekma s skupinskim štartom, sedaj mi je kronometrska izvedba s štartom na pol minute čisto všečna. Na začetku je proga kar ozka za množico tekačev...

...v tretje gre rado...
Priznam, tudi jaz sem celo dopoldne pogledoval v nebo...toda tokrat sem bil trdno odločen,...ne glede na ošpičene prekle. Vremena, hvalabogu, še ne moremo uravnavati, vzamemo takšnega, kot nam ga dajo...
S svojim nastopom sem povsem zadovoljen, čeprav rezultata sploh še ne vem (saj bo objavljen)...bi rekel, da tistega izpred 15 let ne morem več ogrožati (oz. ne morem pričakovati, da bi ga popravljal), četudi ni bil bogvekaj (15:53)...
Topel čaj in miške na vrhu so sedle, a smo jo, mokri, potem hitro ubrali v dolino in v suhe cunje...pa na kavo in klepet. Hvala, družba, prijetno je bilo!


Nedelja, 3.2.2013: dodatek

Rezultatov na šmarnogorski spletni strani še ni, so pa v ustrezni temi na tekaškem forumu!
17:12...OK. To je pač to, kar sem trenutno v danih pogojih sposoben.

URADNI REZULTATI!

Lep zimski krog

Nedelja, 27. januar 2013 zjutraj ob 8:00, športni park Rovn, Selca

Na pot sva krenila dva člana Tekaškega foruma, daca10 in jaz, plan pa tako kot sem nakazal nekje v prejšnem dnevniškem zapisu zelo odprto zastavljen: začetek, prvi del poti in cilj zelo jasen, vse ostalo pa stvar trenutnih odločitev.
In sva šla: najprej vzpon na Sv. Miklavža

                                          Sv. Miklavž (955 m)

                                          daca10

                                          pogled na Ratitovec

Nato sva se skozi Golico spustila nazaj v dolino, v Dolenjo vas (kjer je, btw. danes potekala tekma SLO pokala v sankanju), šla po cesti v Ševlje, nato pa je sledil naslednji vzpon, na (tekačem dobro poznani ) 952 m visoki Sv. Mohor

                                          Tik pod vrhom: razgled proti Starem vrhu...

                                          hrib spredaj je Sv. Miklavž, najina prejšna točka, vrhova zadaj
                                          sta Koprivnik in Blegoš.

                                          (hvala, Robi, za skupno fotko)

Od tam sva nadaljevala pot do cerkve Sv. Jedrti nad Lajšami

Nato pa sva se spustila v Selca in se po 4 urah 45 min. vrnila na svoje izhodišče. Lepa tura in koristno preživeto nedeljsko dopoldne!
Tempirala sva ravno prav, da sva na Rovn k Marinu  prispela točno v času druge, zmagovalne Tinine vožnje na Pohorju.

Go,go,go...

Nočna Hujska je bila aktualna decembra, dokler je bil še sneg. Po listju in koreninah je nevarna za kakšen zvin... pa novoletni odklop ...itd. Sedaj je spet sneg, spet so aktualni nočni vzponi. Klasična krožna trasa za 45 min, v soboto štart ob 22. uri, danes pa ob 19.uri, po prihodu iz službe: res je, če bi se takoj "razkomotil", se mi ne bi več dalo!
Pa da ne bodo samo črke: nekje na pol poti stoji smreka, pod katero že nekaj let zapored "neznani storilec" postavlja jaslice:

 

Lepo! Smreka stoji na trasi mojega povratka in če prideš z zadnje strani (in "malce hitreje"), jaslice kaj lahko zgrešiš. 

TEKAŠKE ZGODBE

Prva se je odvijala prejšno nedeljo s "tekaškim pohodom" TF legend iz Železnikov čez Ratitovec v Dražgoše (ki pa ni nova), novejša je tista, na katero sem naletel v ponedeljek:
Ko sva s sodelavcem službeno prišla k eni od naših strank, so mi v predsobi v oči padle Salamonove speedcrosske... "hobi deformacija"- oči se zasvetijo, debata na to temo...pa pravi (sicer mati 11-mesečne deklice), da vsak dan odteče 16 km!!!! Zase, za svoje veselje, svoj užitek, svoj odklop...tekme je pa seveda ne zanimajo. Oči na peclje, usta mi je pa zaprlo...

PLANIRAM NASLEDNJO TURO

Enkrat mesečno vsaj eno tako, 4 ure ali več...s prvo smo opravili prejšno nedeljo, naslednja naj bi izgledala takole: Začetek na igrišču Rovn (Selca), vzpon na Miklavža- spust v Dolenjo vas- Ševlje- vzpon na Mohorja- Sv. Jedert- Dražgoše- Prtovč- Železniki- Rovn (pizza). Dovolj dolga z veliko možnostmi skrajševanja (predčasnega zaključka) ali podaljševanja, po želji in sprotnem odločanju. Večinoma steze in poti, asfalta cca. 5 km...Najvišja točka (če grem celo) na Prtovču (dobrih 1000m), zato je za pozimi idealna, ker se izognem "pravim" zimskim gorskim razmeram.
Bom objavljal na Tekaškem forumu, če bi koga zanimalo. Hm, iz našega konca žal zaenkrat še ni nobenega za take žurke...

PRIPOROČILO

 1)Slušalke na ušesa (v vsesplošni slovenski fovšiji sosedom ne bomo privoščili užitka), glasnost na 11/10 in gasa

Odgovor, zakaj ne grem na Slasha, je jasen: KER JE DOLGOČASEN! Ni zvoka!
Še bolje je, če so to tekaške slušalke nekje v naravi.




LP

Dražgoše 2013

1942- Dražgoška bitka
OK. Toliko za zgodovino. Tisto, starejšo.

Najnovejša se piše sedaj. Danes, včeraj...
Imamo srečo, da je precej drugačna kot tista pred 71 leti. Ne glede na vse, živimo v miru, kar omogoča, da se legende tekaškega foruma lahko v neomejenih količinah predajajo užitkom ljubega jim hobija: prestavljanja leve in desne ene pred drugo...
Prav s tem namenom se nas je danes zbrala šesterica na parkirplacu pred pošto v Železnikih

jo ubrala, tokrat za spremembo ne po cesti, pač pa po kozjih stezah (fantje, bi še kdo znal??) do Prtovča

kjer je bilo že dovolj svetlo, da smo pospravili čelke in 45 minut kasneje po slabih dveh urah hoje za pol ure zabivakirali v koči na Ratitovcu.
Z obnovljeno energijo smo dokaj hitro osvojili ratitovškega dvojčka- Kosmati vrh,

med spustom z vrha verjetno popravili lansko max hitrost (ki je po podatkih znašala 23,3 km/h...) in se tako tudi prav kmalu pogreli na Rastovki ob še gorečih ostankih kresov nočnih pohodnikov (btw.: letos se je nočnega pohoda iz Železnikov čez Ratitovec v Dražgoše udeležilo rekordnih 258 pohodnikov).

Vratni rob je lepa razgledna točka, ki ponuja krasne razglede...včasih pa le meglo...

Vzpon na Dražgoško goro, nato spust po hardcore varianti ( aja, Marjan, poznam še dve, še bolj "hardcore"), pri spomeniku v Dražgošah smo po (štirih urah in pol neto + 30 min na Ratitovcu) = 5 ur bruto.

Vreme ena sama superca, ravno prav, da nas spomni, da smo vendarle v januarju, stalno rahlo sneženje, (ja dobr, fajn bi blo, če bi bilo jasno in bi imeli krasne razglede, a to bi bilo že preveč kičasto...)...
Iz Železnikov do Dražgoš je po cesti 5 km, po bližnjicah še nekaj manj. Naše "bližnjice" so približno 6x daljše. Čudaki?

15.1.2013: dodajam Petrove fotke

Kaj pa tekaško 2013?

 Vprašanja:

* Sem še sposoben popraviti svoje osebne rekorde na 10 km, polmaratonu in maratonu?

in odgovor:

DA, NE, DA! Videti je zelo enostavno, pa ni. Polmaratonska vnaprejšna predaja mi ni všeč, čeprav bi popravljanje rekorda pomenilo kar 5- minutni popravek zadnjih rezultatov. Pri 10-ki in maratonu sem prepričan, da bi šlo lažje.
Kako? Predvsem z uvedbo sistematskega dela (program!) in več reda v svojem tekanju.
Pa si tega želim? Pravzaprav ne. Vsa svoja rekreativna leta sem pretekel brez programov, stihijsko...in nisem prepričan, ali sem sistematskega dela sploh sposoben...Po drugi strani me najbolj razveseljuje in najbolj uživam v tem, da stvari počnem nenačrtno...sedaj v prostem času resnično uživam v divjanju po okoliških klancih in ne vem, če bi bilo koristno in potrebno, da bi si to veselje uničeval s programiranjem in trpanjem teka v šablonske okvirje ter stalnim pogledovanjem na uro. Večja je možnost, da bi se mi tek priskutil.
Sklep? Novo leto je mimo, brez novoletnih zaobljub. Ne delam si tekaških koledarjev, ne rečem pa, da ne bom nikjer tekmoval. Tekaške ure si (zaenkrat) še ne bom kupoval...
Predvsem bi bil pa že čas, da saniram poškodbo, ki datira že v začetek septembra...4 mesece...

Novoletni 7-dnevni tekaški odklop...

...oz. teden "v stiku z naravo"

Sp. Danje, 25. 12. 2012- 1.1.2013...
Stari tereni, novi tereni...Erbelc (1308 m) z razgledom na:

Sp. Danje

in Sorico

Sneg kakor kdo hoče. V Danjah in Sorici, obrnjenima proti soncu, ga je že pobralo, malce više, za robom, če greš proti Soriški planini ali Ratitovcu, je pa drug svet, prava zima.

Špica je bila prejšni petek, ko sem opravil daljšo turo preko Torke na Prtovč in v Dražgoše na obisk k staršem in potem po isti nazaj. 2 uri in pol v eno stran (okrog 20 km po oceni) z mojim tempom. Gre za pot, katero sem imel namen opraviti že avgusta na dan teka na Dražgoško goro, pa sem jo potem zaradi vremena spotoma stalno spreminjal (o čemer sem takrat že pisal ).
 Za piko na i sva zvečer z Romano ob polni luni šla še s Torke na Ratitovec.

Torka, 1150 m, pogled proti Davči in Poreznu

Za novo leto sva bila doma (v Danjah), po polnoči sem na TV gledal koncert stonsov, ampak:  Ni efekta. Ni energije, ni glasbe. Ni vredno poslušanja. Boring!

Aja, pa Jurkerja sem prebral!  Ni slabo...ni slabo! Morda še najboljši od dosedaj prebranih.

Tekaško 2012

je bilo povsem običajno tekaško leto povprečnega rekreativca. Pravzaprav zelo malo omembe vrednega. Vsak mesec vsaj eno malce daljšo, nekajurno (a nikoli ekstremno dolgo) zadevo, največkrat v klancih, včasih tudi po ravnem...nič posebnega...

Tekme...
isto, bolj kot ne dolgčas. V letu 2012 sem bil na sedemnajstih, pet več kot leto prej:
- pet tekov za Gorenjski pokal;
- Škofjeloški treking;
- Formaraton  81,312 km;
- maraton Radenci 3:06:40;
- GM4O 4:44:20;
- nakaj kilometrov na ultrašihtu na Planini (7 krogov, okrog 35 km?);
- ena notranjska (Cerkniško jezero) in ena Štajerska (Gora Oljka);
- trojke
- ...
Sicer se mi pa ne da več prav veliko voziti naokrog po tekmah in predvsem v zadnjem delu leta sem se bolj držal svojega okoliša, zlasti v klancih in, neverjetno, vedno znova ugotavljam, kako slabo poznamo "svoj domači prag"...

Energija

...pomemben pa je korak k dejanjem...zadnje besede nočnega prispevka.
Od nekje sem dobil energijo in dovolj volje, da sem svojemu tekanju dodal pospešek, ne hitrostni, pač pa količinski. Če sem še pred kratkim jamral, da tečem samo še za konec tedna, sem takoj nato preklopil krepko nad svoje povprečje. Sedaj grem vsak dan, ne glede na vreme, pa tudi nočne vzpone na Hujsko sem preložil iz predala "misija nemogoče" v "čisto uživancijo". 21. ura je prava za take podvige, vzame mi pa cca 50 min časa na izy...

Tereni
Še vedno sem le v klancih. Gozd, steze, vlake, grape, brezpotja. Čim dlje od ceste. To mi nudi prave užitke. Lepo je bilo gaziti cel sneg, lepo je sedaj čofotati po razmočeni snežni plundri ali listju, kjer je sneg že pobralo.
Drugi razlog je že več kot tri mesece prisotna poškodba, ki me še vedno ovira pri "normalnem teku"...

Vse to pa so stvari, ki mi bodo dale kar precej misliti ob načrtovanju za naslednje leto.

In od kje mi naenkrat energija, da počnem do pred kratkim nepredstavljivo??

Morda pa tule...

Začetek decembra...

...nam je spet prinesel novo čtivo: TEKplus in Tekač.si (medtem, ko Jureka še vedno nimam).
Obe reviji (času primerno) namenjata veliko prostora raznim oblikam zimskega miganja, poleg teka tudi alternativnim športom, s katerimi v zimskih razmerah lahko zapolnimo prosti čas in ostanemo aktivni, namreč:
"Prva zakonitost zdrave športne vadbe je rednost, to pa veliko lažje dosežemo s pestrostjo...Da se izognemo športnim poškodbam, je zaželeno določen obseg vadbe nadomestiti z drugimi vsebinami. Priporočljivo je torej kolobariti, tako kot se kolobari v naravi" (dr. Škof)
In: "Zimsko obdobje je predolgo, da bi si lahko privoščili neaktivnost!" (Robert Slabanja)

V "tekaču" sta zanimivi tudi kolumni: prva je izpod peresa bosonogega Marka Robleka s prešernovskim naslovom Ko brez miru okrog divjam, ki ugotavlja, da se "Morda da teči tudi brez agende, brez tekmovalnega plana in tempiranja forme"oz.: "zdaj razume, da se da teči tudi tjavendan, brez točno določene tekme, za katero se pripravljaš"...
...drugo pa je napisal Igor E. Bergant (ki veliko teče), v kolumni pa pojasnjuje, kako s tekom Pozimi krepimo zrelost in samozavest...
Obe kolumni sta zelo berljivi!
V tekplus pa poleg ostalega najdemo prispevke o oblačilih in copatih za zimsko vadbo ter o opremi za smučarski tek (smuči, čevlji, palice in vezi) + nekaj namigov glede mazanja tekaških smuči...

To so besede...pomemben pa je korak k dejanjem...

Spodobi se spet kaj napisati...

Zadnje čase sem pa v tem dnevniku slabo aktiven: ena objava o 50 km trekingu čez Ratitovec in Soriško planino ter druga o aktivnem ukvarjanju s hobijem v začetku decembra.
Če bi kdo "bajdevej" poškilil še v moj drugi spletni dnevnik, kjer imam v tem času sedem objav: od malih kobacajev (pravzaprav ednina), kuharije...do odličnega ponedeljkovega koncerta "Everything Louder Than Everyone Else"itd...in bi morda kdo celo pomislil, da tip sploh ne teče več...pa bi se zmotil! Že dolgo zelo dobro vem, da je tole resnica in se temu primerno skušam tudi obnašati in tako v tem tednu nisem migal samo včeraj, ko sem na štajerskem koncu montiral eno kuhinjo in sem bil doma šele ob devetih zvečer (pa še to je laž, ker tudi to delo zahteva kar nekaj miganja), ostale dni sem pa ubiral domače klance, včasih po shojenih zasneženih stezah, drugič spet po celcu...včasih lovil poznopopoldanske sončne žarke, prejšno soboto padajoče snežinke, pa tudi nočne Hujske z lučko na glavi se že privajam.

Sicer se pa bliža novo leto, čas obračuna za nazaj in načrtov za naprej.
Čas hiti, dogodek se bliža in trenutno se še odločam: iti ali ne iti. Nadaljevati tradicijo...?
Lani je bilo takole...

Tek kot hobi

Citat, ki sem ga zapisal  na blogu pred dvema tednoma:
"Migam, kolikor mi dopušča čas: kadar sem doma tam nekje do 16. ure, se običajno še "spustim s ketne" in zagrizem v katerega od bližjih klancev in to je zaenkrat v povprečju 2x med tednom in potem še za vikend." se je medtem zreduciral samo na tekaško miganje za konec tedna (miganje skozi teden v službi ne šteje). Pa konec tedna malo več! To je bilo prejšni teden.

Ta vikend pa:
*  v soboto sem, glede na to, da v temi ne tečem , naredil nekaj izjemnega. Sicer nisem prvič s čelko na glavi taval naokoli v temi (GM40, nočni Ratitovec...), bilo pa je prvič, da se mi je ob osmih zvečer samemu zahotelo razmigavanja in sem jo kresnil čez Kres na Hujsko in malce naokoli, skupaj slabo uro, 250 m višincev...;
* danes je potekala četrta tekma Kranjske zimske lige s Stražišča na Mohorja, pa sem si rekel, da jih grem malo pogledat. Seveda ne tekmovat, pač pa spet eno svojo varianto. Šel sem torej iz Selc po eni grapi, kjer do sedaj še nisem hodil in (pričakovano) me je pripeljala na markirano pot med Lajšami in Mohorjem. Od doma sem šel namenoma dovolj zgodaj, da mi ni bilo treba dihati "na škrge" za pravočasen prihod na cilj tekme. Na Mohorju sem pričakal tekače, nato sem odšel po LPP v Dražgoše (obisk pri starših), nato pa skozi Lajše nazaj na izhodišče.
Podrobnosti o tekmi je napisal Bojan...
Pa še par slikc

Podaljšana Obhodnica Ratitovec

Kdor snuje, zasnuje!

Že v svojem prejšnjem blogu sem naglas razmišljal o idejah...(vencelj, ne dolgovezi, vse na povezavi piše, če koga zanima, lahko klikne in prebere)...in nastalo je:

Celotna obhodnica z 12-imi kontrolnimi točkami, ki je uradno dolga 25 km, v tokratni izvedbi smo jo podaljšali z dostopom iz doline (Železniki) in zaključnim spustom na izhodiščno točko...

POT
Ob 7. uri zjutraj smo izpred pošte v Železnikih (450 m) štartali trije: legenda Macuh Peter, TF Scooby Miha Vidali in jaz. Krenili smo čez Kres in Hujsko do kmetije Novak, nato pa naprej na Pašni vrh in na "desni Ratitovec" (če gledamo iz doline), Kosmati vrh (1643m). Tu smo se prvič "priklopili" na Obhodnico, sledil je spust na planino Klom (1490 m) in na planino Pečana (1470 m). Tu smo se od obhodnice ločili iz več razlogov:

1. Želja je bila krožna tura, če bi šli na Soriško planino po trasi obhodnice, bi se vračali po isti;
2. "nebodigatreba hrib", Šavnik, je od ostalih, ki obkrožajo Soriško planino (in so vsi vključeni v obhodnico), kar oddaljen, do njega pa vodi pot oz. steza, po kateri se potem tudi vračamo. Mi smo šli s planine Pečana proti Soriški planini  po makadamski cesti (8 km) do asfaltirane s Soriške proti Bohinju, nato pa naprej po makadamski (še 4 km), ki nas je pripeljala na Baško sedlo (kjer smo se na blizu "povohali" s traso GM 40), tam pa smo zavili levo proti Možicu in tako Šavnik "pobrali" skoraj spotoma;
3. S tem smo podaljšali svojo pot;

Torej: 12 km gozdnih cest, ponekod lepi razgledi na Julijce in bohinjsko kotlino, gozd, narava, mir, tišina...pa vendarle (zame) najbolj duhomoren del poti. Sem bil vesel, ko smo bili enkrat na sedlu.
 Megla s primorske strani, a Šavnik (1574m) je dovolj visoko, da smo prišli nad mejo...
Možic(1602), Slatnik (1609), Lajnar (1549) in Dravh (1547) smo hitro "obrnili", sledila je obnovitev zalog za preostali del.
Pičimo s Soriške planine proti Ratitovcu, štempljamo še Kačji rob (1520), Kremant (1658) in najvišji vrh Ratitovškega pogorja, Altemaver (1678) ter zadnjo točko, Gladki vrh (1667). V koči na Ratitovcu smo si uredili pisarno in opravili tajniške posle (podatki v dnevnikih, vpis v knjigo obhodnice, podelitev značk Petru in Mihu za prvič, meni za petič), nato pa po krajši varianti skozi Podlonk v dolino. Nas je že noč lovila.

Tehnikalije in razkorak

Na "izmeri" je bil tokrat Miha: nameril je razdaljo 49,6 km in cca. 2800 m višincev.
Jaz sem prej razdaljo meril na enem od interaktivnih atlasov s pomankljivo slovensko kartografijo in prišel do "dobrih 40 km". Že na Kosmatem vrhu je bila razlika zeeelooo velika: mojih predvidenih 6 km se je nakuhalo za 50 %, na dejanskih 9 km. Zadeva je jasna: jaz sem vlekel počez, v naravi gre vedno cik-cak. S Kosmatega vrha do Baškega sedla (v glavnem cesta) razlike skoraj ni bilo, v nadaljevanju po planinskih poteh Soriške planine in Ratitovca pa spet...tako smo naredili za cca 8 km več od ocene in porabili več časa.


Aja, čas: bruto 10 ur (ravno od teme do teme), postanki na Soriški planini za obnovitev zalog cca 20 min, na Ratitovcu za birokracijo (nisem gledal na uro ???: ) in 12 x na točkah obhodnice za štempl, postavitev foto studia, poziranje itd... :mrgreen: (sam bog ve, koliko vsega skupaj, a po oceni je pol ure zihr šlo v maloro... Corpus delicti )

Fotke
 Scooby-jeve
moje
...in to je zaenkrat to...

P.S.: Zeleno v tekstu so povezave (link), z rdečo sem označil točke obhodnice.

LM, GM in kup idej...

Če se kaj dogaja, je tudi kaj pisati. Pri meni se sedaj navidezno ne dogaja nič, pa vseeno pišem.

LM
17. Ljubljanski maraton je mimo. Zadnja leta sem nanizal pet zaporednih nastopov, letos me je v času prijavljanja pestila poškodba (ki, btw., še ni OK), po drugi strani pa kakšno leto pavze tudi ne škodi. Drenjanje po ljubljanskih ulicah sem na dan tekme nadomestil s solo divjanjem po klancih v moji bližnji okolici. Narava, mir in tišina ter zgodnja zima so mi nudili prave užitke. So stvari, ki mi trenutno pomenijo veliko več kot še en nastop na ljubljancu.

GM
Za soboto sem imel v planu še en krog po trasi gorskega maratona štirih občin. Stvar je zaenkrat padla v vodo (vreme in služba), bomo videli, kako bo za naprej. Če se bo sneg v višinah obdržal, bo to ena dolga zima...
Prejšni teden se je v knjigo ekstremne sekcije vpisala Helena, opravila je dva kroga z Jernejem (čestitke obema!), čeprav mi še vedno ni jasno, kaj nekoga vleče, da štarta ob uri, ko je jasno, da bo šiht v glavnem nočni. No ja, ljudje smo različni, vreme je bilo takrat idealno (manjkala je le polna luna) in če bi bil štart npr. v soboto zjutraj, bi verjetno tudi jaz zakoračil...
Priprave za tekmo naslednje leto so v razmahu, proga bo ponovno daljša, s štartom in ciljem v Podbrdu (42 195 m). Če bi bil prijavljen za LM, bi šel na sejem "Tečem" na GR in bi se verjetno že prijavil za GM 2013. Od danes so odprte tudi spletne prijave.

Ideje za "podaljšane solaže"
Zadnjič sva z Romano kolovratila po Ratitovcu, pa so mi ideje kar vrele na plan:
*ker ne maram nočnih podvigov in iščem take za en dan, bi bilo morda zanimivo združiti GM in obhodnico Ratitovec!
*Sama obhodnica Ratitovec je (uradno) dolga 25 km + povratek na izhodišče. Ena od možnosti je ponovitev Obhodnice v štirih zaporednih letnih časih. To sem lani naredil. Kaj pa, če bi obhodnico opravil v dveh zaporednih krogih in v dveh zaporednih letnih časih. Pravi datum, prava ura: npr. prvi krog zadnje jesenske ure, drugega prve zimske ure.
Letos bo to 21.12... 

"21.12.2012 ob 12:11 uri  Zimski solsticij -  začetek zime

Dnevu ko se začne zima rečemo zimski Sončni obrat (solsticij). Zemljina vrtilna os je v tem trenutku nagnjena -23,44°. Sončni vzhod dne 21.12.2012 je ob 7:37 uri, zahod pa 16:12 uri. Dan je takrat najkrajši in noč najdaljša. Dan bo dolg le 8:35 ur. Izračuni veljajo za stojno točko 46,461 N in 15,817 E,  nadmorsko višino 323 metrov, časovni pas A (GMT+1).
Davna ljudstva so zimski Sončni obrat praznovala kot praznik boga Sonca. Praznik ko je Sonce premagalo temo in se dan začne spet daljšati, kar simbolizira zmago dobrega nad zlim (svetloba premagala temo - dobro premagalo zlo). Krščanstvo je praznik boga Sonca preuredilo v Božič, kot praznik rojstva Jezusa - Odrešenika sveta."(citat)

* idej je šepaše...

V službi pa dela, da se ven ne vidimo, kar pa v teh časih tudi ni slabo. Od 6. do 11. novembra smo tudi med razstavljalci na Ljubljanskem pohištvenem sejmu (dve kuhinji itd.)...konec tedna postavljamo na GR, kar pomeni, da s tekom spet ne bo nič...

Tekaško testiranje

Dolgo sem se odločal...in se sedaj končno odločil. Včeraj sem opravil tekaški test, pa ne bom na dolgo razpredal o postopkih, to je par tednov nazaj dovolj natančno opisal David na svojem blogu . Nimam kaj dodati, razen podrobnosti o protokolu v drugem delu: hitrost se je povečevala na dve minuti do 13,3 km/h, nato smo ostali pri tej hitrosti, povečevali pa smo naklon...
Neverjetna hitrost pri rezultatih: ustni  interpretaciji rezultatov takoj po testu je zjutraj na mailu za budnico poskrbelo   izčrpno šeststransko poročilo skupaj z diagrami, nasveti in poročili + video posnetki teka z zadnje in desne strani, ki pokažejo nepravilnosti (neoptimalnosti) v tehniki teka.
Za rezultate si  moram vzeti še nekaj časa, so pa dober pokazatelj, kje so rezerve...

Tekači smo v glavnem zelo skrivnostni
Kaj počnemo, koliko treniramo, koliko kilometrov in s kakšno intenzivnostjo pretečemo za trening...nekateri na vprašanje, koliko trenirajo, odgovarjajo, da nič...a na tekmah so vedno med najboljšimi...
Lahko bi objavil rezultate svojih testov, a jih ne bom, ostal bom (tekaško) skrivnosten...razen, če me kdo kaj vpraša in bom celo znal odgovoriti...

Zakaj sem delal test?
Mnogi test opravijo pred začetkom priprav na pomembno tekmovanje, nato hočejo videti napredek in se testirajo enkrat v vmesnem obdobju in potem tik pred glavno, "veliko" tekmo.
Pri meni to odpade. Sem vsestranski tekač, skoraj v vsakem trenutku pripravljen teči (skoraj) šprinte ali pa (ultra) maratonske razdalje, ravninske ali trail variante, prav posebej za določene tekme se pa že lep čas ne pripravljam več.
Tako točen odgovor na vprašanje tudi meni še ni popolnoma jasen. Morda je pa resnica v tem, da si človek pri določeni starosti hoče malce "pihniti na dušo"...srednja leta...

Kakorkoli že, Aleksej in Aleš sta v redu opravila svoje delo, rezultati niso odvisni od njiju, sem pa z njimi zelo zadovoljen, dajejo mi poleta za naprej in bržkone jih bom žez čas spet preverjal. Bržkone pri isti firmi! Ker sem zaenkrat zadovoljen!

Tekaški izlet 2012- Burghausen- Ach

V AD Železniki smo se ob zaključku sezone že tretje leto zapored podali na dvodnevni tekaški izlet, po uspešnih Wolfgangseelauf 2010 in Tegerneseelauf 2011 smo se tokrat podali severno od Salzburga, v mesto Burghausen, (nad mestom kraljuje najdaljši grad v Evropi, dolg 1051 m; mesto je pobrateno z "našim" Ptujem...), kjer se je odvijal 12. Salzach- Bruckenlauf. Mesto leži v Nemčiji, tik ob mejni reki med Nemčijo in Avstrijo, državi pa povezujeta dva mostova, čez katera je bila speljana proga, ki je tako potekala na območju obeh držav.
V soboto smo "šarili" po Orlovem gnezdu, sledil je ogled Burghausna, ker v nedeljo med tekom za to ne bo časa...
Izleta se je udeležilo 20 članov društva, 2 tekačici + 7 tekačev + 11 navijačev(ic)...

Tekma
* Organizatorji so bili zelo veseli mednarodne udeležbe!
* Za praktične nagrade smo dobili kvalitetne majice (ista firma, barve in materijal kot Never Give UP, le da s kratkimi rokavi);
* Štartne številke z natisnjenimi imeni;
* Čip sistem brez možnosti neto časov, ker je "preproga" le ob prehodu v drugi krog in v cilju, začetek merjenja pa za vse ob strelu pištole...kar pa pri 430 tekačih niti ni problem, ker je razlika majhna;
* Proga speljana v dveh krogih, prvi 3150 m (ista trasa kot rekreativni tek, ki je bil izveden pred glavnim tekom), drugi krog so z dodatkom okrog jezera potegnili na dobrih 5,5 km, dolžina celotne proge 8,7 km;
* Prvi kilometer po štartu in seveda tudi prvi kilometer drugega kroga sta speljana po Street of fame... ;
* Sama proga je sicer dokaj ravninska, a ima nekaj (6) "skokov" z nezanemarljivim vplivom na končni čas;
* Zelo hitra razglasitev brez zavlačevanja...
* ...ki pa je s sabo prinesla tudi črno piko: med samo razglasitvijo so ugotovili nekaj napak in na oglasni deski rezultate zamenjali z novimi, malce spremenjenimi, nekateri smo kako mesto pridobili, nekateri izgubili. Zanimivo: zaradi tega se ni nihče kaj dosti obremenjeval, pri nas dobro vem, da bi hitro marsikdo "skakal pod strop". Uradni rezultati so seveda ti, novi, popravljeni!;
* Ekipni tek, imeli smo dve ekipi v moški konkurenci;
***

Uspešno zastopali društvene in slovenske barve:
3x stopničke, 1x 1. mesto (bravo, Irena!), ekipi na 5. in 7. mestu... 
Čestitke vsem, vsi ste se potrudili po svojih najboljših močeh in se izkazali!
Hvala tudi odlični navijaški skupini, z vami je bilo veliko lažje!

Zelo zadovoljen tudi s svojim tekom: 8,7 km v času 34:15, absolutno 28. mesto/434 tekačev in 2. mesto v kategoriji/ 60 tekačev.

V galerijo sem pospravil najprej 16 tekaških fotk, ki mi jih je poslal Franci (hvala), potem pa še tiste (netekaške), ki sva jih posnela Romana in jaz...
Vsi rezultati se skrivajo na tej povezavi...
 

Šenčurski izziv 2012

Gorenjski pokal 2012 zaključen!
Se mi zdi, da še ni dolgo tega, ko sem pred začetkom pokala pisal tole.
Sedaj je vseh 12 tekov mimo, včeraj je bil v Šenčurju veliki finale.
V Šenčurju je bilo tekačev krepko čez 300, pri moških je zmagal Rok Puhar, pri ženskah pa Lucija Krkoč...
Rezultati šenčurske tekme!
Za eno malenkost fotk.

Končna zmagovalka pokala je Kršinar Neja pred Markun Barbaro in Markun Brigito, pri moških pa je vrstni red Kustec Gregor, Pintar Marko, Bertoncelj Uroš... Tukaj so končni rezultati za odrasle, tako absolutno kot tudi po kategorijah... tukaj pa še za mladino, ki je svoj zaključek imela 8. septembra v Sorici.

Meni nekako ni uspelo odteči več kot minimalno število tekov za udeležbo. Nekaj je bilo prekrivanja z datumi, zadnji dve, na kateri sem računal (Sorica in Šenčur), pa sem si zaradi poškodbe le ogledal. Saj je tudi to zanimivo in ko vidim tiste trpeče obraze "kot da bi ravno konec jemal", včasih pomislim: dobro, da nisem tekel...Je pa prijetno srečati znance, se družiti in  poklepetati!