nedelja, 05. november 2017

Avto je ostal doma

 Delovna sobota, Ratitovška tridesetica, EMŠO in medved kdovekje



Včeraj se je dogajala Valvasorjeva ultra (rezultati 24 ur  in  rezultati 8 ur), 24-urno gorsko preizkušanje samega sebe s krajšo, 8-urno varianto za "softiče". Slednja mi je bila zanimiva za koristno preživetje ene od lepih jesenskih sobot, pa s tem potem ni bilo nič...soboto sem preživel koristno, ampak na drugačen način, od jutra do večera. 8. novembra odpira vrata ljubljanski pohištveni sejem Ambienti 2017...
 Nedelja naj bi bil čas za počitek, ampak, vsaj ena Hujska pa lahko pade. In sem šel, v svojem stilu. Odločanje na vsakem razpotju za naprej, nazaj, desno (Rudno, Dražgoše) ali levo (Dašnica, Podlonk, Prtovč). Danes je bilo dovolj volje za "naprej" in tako sem se po uri in 50 minut znašel v koči na Ratitovcu. Moj trideseti letošnji! Veliko jih je z več vzponov, nekaj celo takih, da že več let hodijo vsak dan, ampak tako se jaz ne mislim vezati. In še: v glavnem se pripeljejo, kolikor blizu se da. Pa pustimo to debato: sledil je spust na Zali log ter vrnitev mimo Suše na izhodišče v Železnike.
 Takole  izgleda moj krog na sports trackerju. Izmerjenim slabim 24 km pa moram dodati še dva neprostovoljna: med spustom z Ratitovca na Poden sem, bukselj, odkril praznino v odpetem žepu trenerke. V tistem, kjer bi moral biti telefon. Točno sem vedel, kje sem ga nazadnje uporabljal. Vzpel sem se cel km proti Ratitovcu do tiste točke, pa spet nazaj dol...in sem ga našel, slabih 100 m nižje. Uf!
 Tematska pot v Sušo, na novo postavljene živalske tarče za trening lokostrelcev, pavza pri sodelavcu Anžetu in zaključek poti sredi popoldneva...precej več, kot sem planiral. Tako je pač življenje, nepredvidljivo. In prav je tako, da ni preveč dolgočasno.


Pogled proti "mojim" Sp. Danjam (v sredini fotke) in Sorici (malce levo)

Prtovč

Tematska pot v Sušo. Lani (2016) je dobila priznanje kot najboljša tematska pot!
Lokostrelske tarče: fotkal sem le te tri, sicer jih je več.




 Medveda pa še vedno nikjer, niti makete.
 Za konec pa, še vedno pod vtisom odličnega ljubljanskega koncerta nikajame...ni šanse, da izbiram po lestvici boljši/slabši, ker so vsi dobri! Jubilee street je izjemen!



LP, se vidimo!

Ni komentarjev:

Objavite komentar