Energija

...pomemben pa je korak k dejanjem...zadnje besede nočnega prispevka.
Od nekje sem dobil energijo in dovolj volje, da sem svojemu tekanju dodal pospešek, ne hitrostni, pač pa količinski. Če sem še pred kratkim jamral, da tečem samo še za konec tedna, sem takoj nato preklopil krepko nad svoje povprečje. Sedaj grem vsak dan, ne glede na vreme, pa tudi nočne vzpone na Hujsko sem preložil iz predala "misija nemogoče" v "čisto uživancijo". 21. ura je prava za take podvige, vzame mi pa cca 50 min časa na izy...

Tereni
Še vedno sem le v klancih. Gozd, steze, vlake, grape, brezpotja. Čim dlje od ceste. To mi nudi prave užitke. Lepo je bilo gaziti cel sneg, lepo je sedaj čofotati po razmočeni snežni plundri ali listju, kjer je sneg že pobralo.
Drugi razlog je že več kot tri mesece prisotna poškodba, ki me še vedno ovira pri "normalnem teku"...

Vse to pa so stvari, ki mi bodo dale kar precej misliti ob načrtovanju za naslednje leto.

In od kje mi naenkrat energija, da počnem do pred kratkim nepredstavljivo??

Morda pa tule...

Začetek decembra...

...nam je spet prinesel novo čtivo: TEKplus in Tekač.si (medtem, ko Jureka še vedno nimam).
Obe reviji (času primerno) namenjata veliko prostora raznim oblikam zimskega miganja, poleg teka tudi alternativnim športom, s katerimi v zimskih razmerah lahko zapolnimo prosti čas in ostanemo aktivni, namreč:
"Prva zakonitost zdrave športne vadbe je rednost, to pa veliko lažje dosežemo s pestrostjo...Da se izognemo športnim poškodbam, je zaželeno določen obseg vadbe nadomestiti z drugimi vsebinami. Priporočljivo je torej kolobariti, tako kot se kolobari v naravi" (dr. Škof)
In: "Zimsko obdobje je predolgo, da bi si lahko privoščili neaktivnost!" (Robert Slabanja)

V "tekaču" sta zanimivi tudi kolumni: prva je izpod peresa bosonogega Marka Robleka s prešernovskim naslovom Ko brez miru okrog divjam, ki ugotavlja, da se "Morda da teči tudi brez agende, brez tekmovalnega plana in tempiranja forme"oz.: "zdaj razume, da se da teči tudi tjavendan, brez točno določene tekme, za katero se pripravljaš"...
...drugo pa je napisal Igor E. Bergant (ki veliko teče), v kolumni pa pojasnjuje, kako s tekom Pozimi krepimo zrelost in samozavest...
Obe kolumni sta zelo berljivi!
V tekplus pa poleg ostalega najdemo prispevke o oblačilih in copatih za zimsko vadbo ter o opremi za smučarski tek (smuči, čevlji, palice in vezi) + nekaj namigov glede mazanja tekaških smuči...

To so besede...pomemben pa je korak k dejanjem...

Spodobi se spet kaj napisati...

Zadnje čase sem pa v tem dnevniku slabo aktiven: ena objava o 50 km trekingu čez Ratitovec in Soriško planino ter druga o aktivnem ukvarjanju s hobijem v začetku decembra.
Če bi kdo "bajdevej" poškilil še v moj drugi spletni dnevnik, kjer imam v tem času sedem objav: od malih kobacajev (pravzaprav ednina), kuharije...do odličnega ponedeljkovega koncerta "Everything Louder Than Everyone Else"itd...in bi morda kdo celo pomislil, da tip sploh ne teče več...pa bi se zmotil! Že dolgo zelo dobro vem, da je tole resnica in se temu primerno skušam tudi obnašati in tako v tem tednu nisem migal samo včeraj, ko sem na štajerskem koncu montiral eno kuhinjo in sem bil doma šele ob devetih zvečer (pa še to je laž, ker tudi to delo zahteva kar nekaj miganja), ostale dni sem pa ubiral domače klance, včasih po shojenih zasneženih stezah, drugič spet po celcu...včasih lovil poznopopoldanske sončne žarke, prejšno soboto padajoče snežinke, pa tudi nočne Hujske z lučko na glavi se že privajam.

Sicer se pa bliža novo leto, čas obračuna za nazaj in načrtov za naprej.
Čas hiti, dogodek se bliža in trenutno se še odločam: iti ali ne iti. Nadaljevati tradicijo...?
Lani je bilo takole...

Tek kot hobi

Citat, ki sem ga zapisal  na blogu pred dvema tednoma:
"Migam, kolikor mi dopušča čas: kadar sem doma tam nekje do 16. ure, se običajno še "spustim s ketne" in zagrizem v katerega od bližjih klancev in to je zaenkrat v povprečju 2x med tednom in potem še za vikend." se je medtem zreduciral samo na tekaško miganje za konec tedna (miganje skozi teden v službi ne šteje). Pa konec tedna malo več! To je bilo prejšni teden.

Ta vikend pa:
*  v soboto sem, glede na to, da v temi ne tečem , naredil nekaj izjemnega. Sicer nisem prvič s čelko na glavi taval naokoli v temi (GM40, nočni Ratitovec...), bilo pa je prvič, da se mi je ob osmih zvečer samemu zahotelo razmigavanja in sem jo kresnil čez Kres na Hujsko in malce naokoli, skupaj slabo uro, 250 m višincev...;
* danes je potekala četrta tekma Kranjske zimske lige s Stražišča na Mohorja, pa sem si rekel, da jih grem malo pogledat. Seveda ne tekmovat, pač pa spet eno svojo varianto. Šel sem torej iz Selc po eni grapi, kjer do sedaj še nisem hodil in (pričakovano) me je pripeljala na markirano pot med Lajšami in Mohorjem. Od doma sem šel namenoma dovolj zgodaj, da mi ni bilo treba dihati "na škrge" za pravočasen prihod na cilj tekme. Na Mohorju sem pričakal tekače, nato sem odšel po LPP v Dražgoše (obisk pri starših), nato pa skozi Lajše nazaj na izhodišče.
Podrobnosti o tekmi je napisal Bojan...
Pa še par slikc

Podaljšana Obhodnica Ratitovec

Kdor snuje, zasnuje!

Že v svojem prejšnjem blogu sem naglas razmišljal o idejah...(vencelj, ne dolgovezi, vse na povezavi piše, če koga zanima, lahko klikne in prebere)...in nastalo je:

Celotna obhodnica z 12-imi kontrolnimi točkami, ki je uradno dolga 25 km, v tokratni izvedbi smo jo podaljšali z dostopom iz doline (Železniki) in zaključnim spustom na izhodiščno točko...

POT
Ob 7. uri zjutraj smo izpred pošte v Železnikih (450 m) štartali trije: legenda Macuh Peter, TF Scooby Miha Vidali in jaz. Krenili smo čez Kres in Hujsko do kmetije Novak, nato pa naprej na Pašni vrh in na "desni Ratitovec" (če gledamo iz doline), Kosmati vrh (1643m). Tu smo se prvič "priklopili" na Obhodnico, sledil je spust na planino Klom (1490 m) in na planino Pečana (1470 m). Tu smo se od obhodnice ločili iz več razlogov:

1. Želja je bila krožna tura, če bi šli na Soriško planino po trasi obhodnice, bi se vračali po isti;
2. "nebodigatreba hrib", Šavnik, je od ostalih, ki obkrožajo Soriško planino (in so vsi vključeni v obhodnico), kar oddaljen, do njega pa vodi pot oz. steza, po kateri se potem tudi vračamo. Mi smo šli s planine Pečana proti Soriški planini  po makadamski cesti (8 km) do asfaltirane s Soriške proti Bohinju, nato pa naprej po makadamski (še 4 km), ki nas je pripeljala na Baško sedlo (kjer smo se na blizu "povohali" s traso GM 40), tam pa smo zavili levo proti Možicu in tako Šavnik "pobrali" skoraj spotoma;
3. S tem smo podaljšali svojo pot;

Torej: 12 km gozdnih cest, ponekod lepi razgledi na Julijce in bohinjsko kotlino, gozd, narava, mir, tišina...pa vendarle (zame) najbolj duhomoren del poti. Sem bil vesel, ko smo bili enkrat na sedlu.
 Megla s primorske strani, a Šavnik (1574m) je dovolj visoko, da smo prišli nad mejo...
Možic(1602), Slatnik (1609), Lajnar (1549) in Dravh (1547) smo hitro "obrnili", sledila je obnovitev zalog za preostali del.
Pičimo s Soriške planine proti Ratitovcu, štempljamo še Kačji rob (1520), Kremant (1658) in najvišji vrh Ratitovškega pogorja, Altemaver (1678) ter zadnjo točko, Gladki vrh (1667). V koči na Ratitovcu smo si uredili pisarno in opravili tajniške posle (podatki v dnevnikih, vpis v knjigo obhodnice, podelitev značk Petru in Mihu za prvič, meni za petič), nato pa po krajši varianti skozi Podlonk v dolino. Nas je že noč lovila.

Tehnikalije in razkorak

Na "izmeri" je bil tokrat Miha: nameril je razdaljo 49,6 km in cca. 2800 m višincev.
Jaz sem prej razdaljo meril na enem od interaktivnih atlasov s pomankljivo slovensko kartografijo in prišel do "dobrih 40 km". Že na Kosmatem vrhu je bila razlika zeeelooo velika: mojih predvidenih 6 km se je nakuhalo za 50 %, na dejanskih 9 km. Zadeva je jasna: jaz sem vlekel počez, v naravi gre vedno cik-cak. S Kosmatega vrha do Baškega sedla (v glavnem cesta) razlike skoraj ni bilo, v nadaljevanju po planinskih poteh Soriške planine in Ratitovca pa spet...tako smo naredili za cca 8 km več od ocene in porabili več časa.


Aja, čas: bruto 10 ur (ravno od teme do teme), postanki na Soriški planini za obnovitev zalog cca 20 min, na Ratitovcu za birokracijo (nisem gledal na uro ???: ) in 12 x na točkah obhodnice za štempl, postavitev foto studia, poziranje itd... :mrgreen: (sam bog ve, koliko vsega skupaj, a po oceni je pol ure zihr šlo v maloro... Corpus delicti )

Fotke
 Scooby-jeve
moje
...in to je zaenkrat to...

P.S.: Zeleno v tekstu so povezave (link), z rdečo sem označil točke obhodnice.

LM, GM in kup idej...

Če se kaj dogaja, je tudi kaj pisati. Pri meni se sedaj navidezno ne dogaja nič, pa vseeno pišem.

LM
17. Ljubljanski maraton je mimo. Zadnja leta sem nanizal pet zaporednih nastopov, letos me je v času prijavljanja pestila poškodba (ki, btw., še ni OK), po drugi strani pa kakšno leto pavze tudi ne škodi. Drenjanje po ljubljanskih ulicah sem na dan tekme nadomestil s solo divjanjem po klancih v moji bližnji okolici. Narava, mir in tišina ter zgodnja zima so mi nudili prave užitke. So stvari, ki mi trenutno pomenijo veliko več kot še en nastop na ljubljancu.

GM
Za soboto sem imel v planu še en krog po trasi gorskega maratona štirih občin. Stvar je zaenkrat padla v vodo (vreme in služba), bomo videli, kako bo za naprej. Če se bo sneg v višinah obdržal, bo to ena dolga zima...
Prejšni teden se je v knjigo ekstremne sekcije vpisala Helena, opravila je dva kroga z Jernejem (čestitke obema!), čeprav mi še vedno ni jasno, kaj nekoga vleče, da štarta ob uri, ko je jasno, da bo šiht v glavnem nočni. No ja, ljudje smo različni, vreme je bilo takrat idealno (manjkala je le polna luna) in če bi bil štart npr. v soboto zjutraj, bi verjetno tudi jaz zakoračil...
Priprave za tekmo naslednje leto so v razmahu, proga bo ponovno daljša, s štartom in ciljem v Podbrdu (42 195 m). Če bi bil prijavljen za LM, bi šel na sejem "Tečem" na GR in bi se verjetno že prijavil za GM 2013. Od danes so odprte tudi spletne prijave.

Ideje za "podaljšane solaže"
Zadnjič sva z Romano kolovratila po Ratitovcu, pa so mi ideje kar vrele na plan:
*ker ne maram nočnih podvigov in iščem take za en dan, bi bilo morda zanimivo združiti GM in obhodnico Ratitovec!
*Sama obhodnica Ratitovec je (uradno) dolga 25 km + povratek na izhodišče. Ena od možnosti je ponovitev Obhodnice v štirih zaporednih letnih časih. To sem lani naredil. Kaj pa, če bi obhodnico opravil v dveh zaporednih krogih in v dveh zaporednih letnih časih. Pravi datum, prava ura: npr. prvi krog zadnje jesenske ure, drugega prve zimske ure.
Letos bo to 21.12... 

"21.12.2012 ob 12:11 uri  Zimski solsticij -  začetek zime

Dnevu ko se začne zima rečemo zimski Sončni obrat (solsticij). Zemljina vrtilna os je v tem trenutku nagnjena -23,44°. Sončni vzhod dne 21.12.2012 je ob 7:37 uri, zahod pa 16:12 uri. Dan je takrat najkrajši in noč najdaljša. Dan bo dolg le 8:35 ur. Izračuni veljajo za stojno točko 46,461 N in 15,817 E,  nadmorsko višino 323 metrov, časovni pas A (GMT+1).
Davna ljudstva so zimski Sončni obrat praznovala kot praznik boga Sonca. Praznik ko je Sonce premagalo temo in se dan začne spet daljšati, kar simbolizira zmago dobrega nad zlim (svetloba premagala temo - dobro premagalo zlo). Krščanstvo je praznik boga Sonca preuredilo v Božič, kot praznik rojstva Jezusa - Odrešenika sveta."(citat)

* idej je šepaše...

V službi pa dela, da se ven ne vidimo, kar pa v teh časih tudi ni slabo. Od 6. do 11. novembra smo tudi med razstavljalci na Ljubljanskem pohištvenem sejmu (dve kuhinji itd.)...konec tedna postavljamo na GR, kar pomeni, da s tekom spet ne bo nič...

Tekaško testiranje

Dolgo sem se odločal...in se sedaj končno odločil. Včeraj sem opravil tekaški test, pa ne bom na dolgo razpredal o postopkih, to je par tednov nazaj dovolj natančno opisal David na svojem blogu . Nimam kaj dodati, razen podrobnosti o protokolu v drugem delu: hitrost se je povečevala na dve minuti do 13,3 km/h, nato smo ostali pri tej hitrosti, povečevali pa smo naklon...
Neverjetna hitrost pri rezultatih: ustni  interpretaciji rezultatov takoj po testu je zjutraj na mailu za budnico poskrbelo   izčrpno šeststransko poročilo skupaj z diagrami, nasveti in poročili + video posnetki teka z zadnje in desne strani, ki pokažejo nepravilnosti (neoptimalnosti) v tehniki teka.
Za rezultate si  moram vzeti še nekaj časa, so pa dober pokazatelj, kje so rezerve...

Tekači smo v glavnem zelo skrivnostni
Kaj počnemo, koliko treniramo, koliko kilometrov in s kakšno intenzivnostjo pretečemo za trening...nekateri na vprašanje, koliko trenirajo, odgovarjajo, da nič...a na tekmah so vedno med najboljšimi...
Lahko bi objavil rezultate svojih testov, a jih ne bom, ostal bom (tekaško) skrivnosten...razen, če me kdo kaj vpraša in bom celo znal odgovoriti...

Zakaj sem delal test?
Mnogi test opravijo pred začetkom priprav na pomembno tekmovanje, nato hočejo videti napredek in se testirajo enkrat v vmesnem obdobju in potem tik pred glavno, "veliko" tekmo.
Pri meni to odpade. Sem vsestranski tekač, skoraj v vsakem trenutku pripravljen teči (skoraj) šprinte ali pa (ultra) maratonske razdalje, ravninske ali trail variante, prav posebej za določene tekme se pa že lep čas ne pripravljam več.
Tako točen odgovor na vprašanje tudi meni še ni popolnoma jasen. Morda je pa resnica v tem, da si človek pri določeni starosti hoče malce "pihniti na dušo"...srednja leta...

Kakorkoli že, Aleksej in Aleš sta v redu opravila svoje delo, rezultati niso odvisni od njiju, sem pa z njimi zelo zadovoljen, dajejo mi poleta za naprej in bržkone jih bom žez čas spet preverjal. Bržkone pri isti firmi! Ker sem zaenkrat zadovoljen!

Tekaški izlet 2012- Burghausen- Ach

V AD Železniki smo se ob zaključku sezone že tretje leto zapored podali na dvodnevni tekaški izlet, po uspešnih Wolfgangseelauf 2010 in Tegerneseelauf 2011 smo se tokrat podali severno od Salzburga, v mesto Burghausen, (nad mestom kraljuje najdaljši grad v Evropi, dolg 1051 m; mesto je pobrateno z "našim" Ptujem...), kjer se je odvijal 12. Salzach- Bruckenlauf. Mesto leži v Nemčiji, tik ob mejni reki med Nemčijo in Avstrijo, državi pa povezujeta dva mostova, čez katera je bila speljana proga, ki je tako potekala na območju obeh držav.
V soboto smo "šarili" po Orlovem gnezdu, sledil je ogled Burghausna, ker v nedeljo med tekom za to ne bo časa...
Izleta se je udeležilo 20 članov društva, 2 tekačici + 7 tekačev + 11 navijačev(ic)...

Tekma
* Organizatorji so bili zelo veseli mednarodne udeležbe!
* Za praktične nagrade smo dobili kvalitetne majice (ista firma, barve in materijal kot Never Give UP, le da s kratkimi rokavi);
* Štartne številke z natisnjenimi imeni;
* Čip sistem brez možnosti neto časov, ker je "preproga" le ob prehodu v drugi krog in v cilju, začetek merjenja pa za vse ob strelu pištole...kar pa pri 430 tekačih niti ni problem, ker je razlika majhna;
* Proga speljana v dveh krogih, prvi 3150 m (ista trasa kot rekreativni tek, ki je bil izveden pred glavnim tekom), drugi krog so z dodatkom okrog jezera potegnili na dobrih 5,5 km, dolžina celotne proge 8,7 km;
* Prvi kilometer po štartu in seveda tudi prvi kilometer drugega kroga sta speljana po Street of fame... ;
* Sama proga je sicer dokaj ravninska, a ima nekaj (6) "skokov" z nezanemarljivim vplivom na končni čas;
* Zelo hitra razglasitev brez zavlačevanja...
* ...ki pa je s sabo prinesla tudi črno piko: med samo razglasitvijo so ugotovili nekaj napak in na oglasni deski rezultate zamenjali z novimi, malce spremenjenimi, nekateri smo kako mesto pridobili, nekateri izgubili. Zanimivo: zaradi tega se ni nihče kaj dosti obremenjeval, pri nas dobro vem, da bi hitro marsikdo "skakal pod strop". Uradni rezultati so seveda ti, novi, popravljeni!;
* Ekipni tek, imeli smo dve ekipi v moški konkurenci;
***

Uspešno zastopali društvene in slovenske barve:
3x stopničke, 1x 1. mesto (bravo, Irena!), ekipi na 5. in 7. mestu... 
Čestitke vsem, vsi ste se potrudili po svojih najboljših močeh in se izkazali!
Hvala tudi odlični navijaški skupini, z vami je bilo veliko lažje!

Zelo zadovoljen tudi s svojim tekom: 8,7 km v času 34:15, absolutno 28. mesto/434 tekačev in 2. mesto v kategoriji/ 60 tekačev.

V galerijo sem pospravil najprej 16 tekaških fotk, ki mi jih je poslal Franci (hvala), potem pa še tiste (netekaške), ki sva jih posnela Romana in jaz...
Vsi rezultati se skrivajo na tej povezavi...
 

Šenčurski izziv 2012

Gorenjski pokal 2012 zaključen!
Se mi zdi, da še ni dolgo tega, ko sem pred začetkom pokala pisal tole.
Sedaj je vseh 12 tekov mimo, včeraj je bil v Šenčurju veliki finale.
V Šenčurju je bilo tekačev krepko čez 300, pri moških je zmagal Rok Puhar, pri ženskah pa Lucija Krkoč...
Rezultati šenčurske tekme!
Za eno malenkost fotk.

Končna zmagovalka pokala je Kršinar Neja pred Markun Barbaro in Markun Brigito, pri moških pa je vrstni red Kustec Gregor, Pintar Marko, Bertoncelj Uroš... Tukaj so končni rezultati za odrasle, tako absolutno kot tudi po kategorijah... tukaj pa še za mladino, ki je svoj zaključek imela 8. septembra v Sorici.

Meni nekako ni uspelo odteči več kot minimalno število tekov za udeležbo. Nekaj je bilo prekrivanja z datumi, zadnji dve, na kateri sem računal (Sorica in Šenčur), pa sem si zaradi poškodbe le ogledal. Saj je tudi to zanimivo in ko vidim tiste trpeče obraze "kot da bi ravno konec jemal", včasih pomislim: dobro, da nisem tekel...Je pa prijetno srečati znance, se družiti in  poklepetati!
 

Ultrašiht na Planini nad Vrhniko, 29. 9. 2012

Planinska pot do zavetišča na Planini nad Vrhniko, 430 višinskih metrov vzpona in dobra 2 km in pol gor, dol po nekaj sto metrov daljši položnejši poti, torej skupaj okrog 5 km v enem krogu...in tako 8 ur.
Začetek ob 8. uri zjutraj, konec ob 16. uri... več o tem...
Glavni organizator, TF šumadinac, je bil zelo presenečen nad številom tekačev, menda jih je pričakoval kakih osem, pa se jih (nas) je nabralo za avtobus.

V hipu po objavi na TF je padla ideja, da grem na Planino, potem je Romano doletela delovna sobota in sva se zmenila, da pač na vikend v Danje greva šele v soboto popoldne.
Ob 8. uri sem bil tako na štartu, s poročilom ne mislim prav dolgovezit, ker so že vse napisali drugi v TF poročila (skupaj s filmčkom, ki ga je posnel makalu) . Res je blo fajn!
Jaz nisem bil med bolj pridnimi delavci, po slabih petih urah in pol ter sedmih vzponih (okrog 35 km in 3 jurje višincev...?) sem z inšpektorjem Petrom okupiral klopco pri zavetišču ter se podal v borzne posle (beri: nakup delnic laško)...ob 18. uri pa sva bila z Romano že v Danjah.
ČESTITKE VSEM ULTRAŠIHTARJEM ZA VZTRAJNOST!
Še nekaj fotk! 

Če ne morem teči, še vedno lahko grizem kolena!

Bolje 60 km kot 60 m!
Atletski mnogoboj pred dobrima dvema tednoma. Ena od disciplin tek na 60 m, štart z bloka. Eksplozivno. Telo tega ni vajeno. Takoj na štaru začutim, da nekaj ni v redu. Zapeklo me je v zadnji stegenski mišici...Nato sem metal kroglo, v 3:15 odtekel 1000 m...
Naslednji dan je bil tek v Sorici. Že v Danjah sem naredil par tekaških korakov in videl, da iz tega ne bo nič. Lahko hodim, tečem zelo na izy, za tekmo ni šanse.
Ni časa za počitek, nobenih fizioterapij itd., služba normalno...konec tedna krog  GM40...
V tem tednu sem pričel s perskindol masažo 2X dnevno, trenutno je stanje veliko boljše, a teči še vedno ne morem. Po vsem, kar sem prebral na spletu, verjetno gre za Piriformis sindrom...obnašanje desne noge pri teku bi najbolje lahko primerjal s stanjem nekje po 60 km (ali več) teka, je pa zelo podobno išijasu in ga tudi velikokrat zamenjajo...Na srečo pri meni lažja oblika, zato: 

Ni problema, trenutno počnem pač tisto, kar lahko!
Zato mi je kapnila ideja, da bi se udeležil teka na Vogel. Če ne morem teči, še vedno lahko grizem kolena. Pa nama potem ni uspelo, da bi že v petek šla v Danje in bi se v Bohinj zapeljal samo čez Soriško, zato sem spremenil plan. V Danjah sva bila v soboto dopoldne, popoldne  pa sem štartal spet eno svojo: po cesti do vasi Zabrdo (nekaj sto metrov ceste skozi vas so sedaj asfaltirali), po nemarkirani lovski stezi na Ratitovec, v prostem padu na Zali log ( pol ure za cca 1200 višinskih metrov minusa), po cesti na Podrošt in po starih zaraščenih poteh skozi grape nazaj v Sp. Danje. Neto okrog tri ure.

Števca se ne da zavrteti nazaj!
To počnejo pri mašinah, EMŠO se ne da...

In tako mi ostane zgolj pet tekov za Gorenjski pokal, minimum za udeležbo. Računal sem na Sorico, pa tudi na Šenčur, ki bo 6. oktobra, a nisem zelo optimističen.
Zelo verjetno bo šel mimo tudi letošnji LM, veliko več možnosti je za še en krog po trasi GM 40.

Čas bo pokazal...

Klub prijateljev GM40 dobiva nove člane (september 2012)

Od besed... 
Tokrat je ideja, da bi opravil s tremi krogi Gorskega maratona štirih občin, prevzela Mateja (Uheeec na TF), 22-letnika s Trebnjega. Ker prej na progi še ni bil, sva 11. avgusta opravila ogledno turo, kmalu zatem pa je že objavil datum svojega exstremnega poskusa:14. in 15. september 2012. Seveda sem Mateju takoj obljubil spremljanje v enem dnevnem krogu, zaradi poznavanja trase najraje v prvem, potem pa se je vse skupaj nekako prekrivalo: načrtovan začetek ob 17. uri je zagotavljal dobro polovico prvega kroga v temi. OK., tiste štiri ure bo že šlo.

...k dejanjem:
Po vseh pisarijah na Tekaškem forumu je že kazalo, da bova na trasi sama, pa je pogumnemu dolenjcu s "podtalnim delovanjem" uspelo na Petrovem brdu na začetku prvega kroga zbrati falango prekaljenih mladcev "z vseh vetrov", trdno odločenih, da bodo "probali" uspešno opraviti z izzivom: poleg Mateja še njegov brat Janez, Jernej se je s suporterjem pripeljal iz Šoštanja, iz Ljubljane pa postojnčan, legendarni treker Martin... Za spodbudo nas je prišel na pot pospremit tudi Jožko.
In smo šli, lepo po pameti, pot je dolga. Vetrovno na Kobli, Črni prsti ter na drugi strani na Poreznu...na Kalu smo morali prižgati lučke...sicer pa nič posebnega. Po 6 urah in dobrih 20 minutah sva Janez in jaz svoj večerni sprehod zaključila, ostali trojici pa se je pridružila Helena. Po konkretni pavzi je četverica odtavala v noč proti Črni prsti, jaz pa v Danje. 
Zjutraj malo čez sedem sem na PB čestital Heleni za uspešen krog, vztrajnima Martinu in Jerneju pa zaželel srečno pot v tretjem...Mateju se žal ni izšlo, zaključil je v drugem krogu v Hudajužni...
In popoldne malo pred 16. uro finiš za nova, najmlajša člana kluba prijateljev GM 40- exstremno!

ČESTITKE!


Fotke (vse, kar sem posnel, brez popravkov ali brisanja...).
Ostala poročila in komentarji v ustrezni temi na Tekaškem forumu!
Tole zaenkrat, po glavi se mi plete še nekaj misli, morda jih v naslednjih dneh še obelodanim.

Danes sem tekmoval v atletskem mnogoboju!

Igre JZR...
Javni zavod Ratitovec (JZR) v mesecu septembru 2012 organizira 1. igre JZR  in v okviru teh iger je danes na igrišču poleg športne dvorane potekal atletski mnogoboj.. Kot se spodobi za kraljico športov, so vse kategorije nastopale tako v tekih kot tudi metih in skokih: šprinterskih 60 m, skok v daljino, met vortexa za mlajše in krogle za starejše ter daljši tek: od 250 m (1 krog na stezi) do 1000 m (4 krogi) za člane.

Povsem nove izkušnje
Zakaj pa ne? Vedno imam rad kakšne novosti, nove izzive...
Organizator današnjega tekmovanje je bilo Atletsko društvo Železniki in kot član društva sem najprej pomagal pri organizaciji tekmovanja za mlajše kategorije, pri članskih pa tudi tekmoval.
Kdaj sem nazadnje skakal v daljino?? Kdaj sem nazadnje metal kroglo?? Kdaj sem nazadnje šprintal??
Menda je bilo v Osnovni šoli. Se niti ne spomnim več. Verjetno smo delali tudi te stvari. In danes po dolgem času spet. Jebeš trening, jebeš tehnično podkovanost...saj je samo igra! Predvsem je pa bolj važno sodelovati. 
In sem sodeloval! 
Pri skoku v daljino starejši ne skačemo več "z glavo v pesek", moramo bolj paziti na kolena, križ in druge s tem povezane težave...pa so tudi skoki temu primerno krajši.
Šprint na 60 m iz štartnega bloka je itak nekaj, kar sem počel prvič v življenju...sem ugotavljal, če ne bi bil morda hitreje v cilju z navadnim nizkim štartom...sploh pa ni pomembnih nekaj stotink, bolj važno je preizkusiti nekaj novega...bom še kdaj!
Krogla je pa predvsem tehnična disciplina...ne komentiram sploh---
Tek na jurja, 4x250...zame še vedno kratka razdalja. Kar (rekreativno) tekmujem, sem nekajkrat nastopil na 1500 m na stezi, pa pred leti na nekem tekmovanju na miljo (1609 m) v BTC (če bi se mi dalo, bi izbrskal datum in verjetno tudi dosežen čas...), krajše od tega pa ne. Danes sem na 1000 m sicer odnesel zmago (presenetljivo), a čas ni bil navdušujoč, zato sledi

opravičevanje in izgovori:
- steza 250 m ima več ostrih zavojev, ki upočasnujejo tek;
- morda ni najbolj pameten razpored disciplin: tek je sledil eksplozivnim disciplinam, pri katerih te tupatam hitro kaj "štihne"v tejalionimišici...
No, zadeve nisem vzel tako resno, tak je red...če malce ne jamraš, s tabo nekaj ni v redu.

Presenečenje
Tekmovanje je bilo odprtega tipa in ...razveseljivo...udeležila sta se ga celo dva Idrca! V prvih treh disciplinah sta razturala, sedaj imamo dve možnosti: podreti škarpo na koncu meta krogle, ki je bila danes že ogrožena ali pa naslednjič izbrati težje krogle.

Čestitke vsem!

Žurerski vikend s tekaško piko na i

Ko daš skozi tri družinska slavja na en vikend, si potem vendarle rečeš, da je pa čas še za kak kilometer teka. Navsezadnje še svojih novih T2 C nisem preizkusil.

 

Danes se je pokazala idealna priložnost: zadnje praznovanje je bilo na Bregu ob Savi, s sabo sem vzel opremo in potem tekel domov. 25 km asfalta, idealna podlaga za zgoraj omenjeni dirkalnik. Priznam, da me je bilo prej kar malce strah: zadnje čase sem ubiral same klance, nekaj teka, veliko hoje oz. "grizenja kolen", ravninskih 25 je pomenil hiter preskok...pa z novimi supergami, za katere ne veš, kako se bodo obnesle. In so se, več kot odlično! Nobenih žuljev, pekočih podplatov, lahki copati. Sem jih šel tehtat: pri moji številki (46) je teža tega modela enaka brooksovim racerkam 3 (model, ki ga imam še doma), edino saucony Kinvara so lažji za cca 30g (zanimivo, pri kinvari je razlika med levim in desnim 8g, pa ne vem, ali že v osnovi ali pa je to zaradi različne obrabe???). Pri tem je treba upoštevat, da so T2 C nove, ostalih modelov je pa že nekaj ostalo na asfaltnih tekaških progah. To je eno, drugo pa je: proizvajalci običajno servirajo podatke o supergah z manjšo številko, zato so tudi lažje: pri številki 46 teža presega 280 g...pa vseeno, še vedno so zelo lahke in me sploh ne skrbi z njimi preteči tudi maratonsko razdaljo.
Za tek sem si vzel dve uri časa (bruto), štartal sem brez pijače, a sem se na 20 km ustavil na "eni od znanih javnih okrepčevalnic", gosserjev rehidracijski napitek in gasa dalje.
In čeprav je bilo konec tega tedna kar nekaj tekmovanj, "ki jih je res škoda zamuditi", pa na nobenem od njih nisem bil, je bilo vendarle zelo lepo...

No ja, vedno pride tudi kakšna novica, ki nas potre...

DO YOU RUN?

Tale današnja gorsko- tekaška tura je bila pa huda v vseh pogledih. 

 Odkrival sem nove povezave proti Ratitovcu. Šel sem iz doline, uporabljal gozdne vlake, steze, sledil gamse po brezpotjih...in po občutku prišel točno tja, kamor sem imel namen. Konec Dašnice strmo v breg do LPP Prtovč- Dražgoše, prečkal pot in samo navzgor, najprej po vlakah, nato "orijentacijsko" v strmino... ter prišel na Jesenovec, od tam pa nadaljeval čez planino Klom na Ratitovec. Povratek na Jesenovec, potem sem končno enkrat šel iskat odgovor, kam, hudiča, pelje tista pot v desno. Sedaj vem. Zelo blizu Podlonka...in potem sem bil kmalu spet na izhodišču.
Garaško uro in 25 min gor, 40 min dol. Kilometrov neznano, višincev okrog 1300 gor, podobno dol.

Pri tem sem danes imel prav posebno motivacijo, preizkus novih superg Scott eRIDE AZTEC 3.
Prav zato sem izbral ekstremne poti, zelo različne podlage,  jih podaljševal (Ratitovec niti pod razno ni bil v planu) in na razpotjih izbiral vedno nove. Užival sem!
Primerjav z drugimi copati ne nameravam delati, preizkus v mokrem pa glede na vremensko napoved sledi prav kmalu.

Model je iz nove Scott kolekcije, vibram podplat...
Če pišem o supergah, lahko napišem le,  katere pomankljivosti sem opazil: zaenkrat je rubrika še prazna!
Pozoren sem bil predvsem na sistem zavezovanja, ki je enak (oz. podoben) kot pri Salomonu. Zadnjič na teku na Ratitovec smo debatirali o tem, da se sistem med uporabo počasi razvezuje in je treba vsake toliko popraviti. Bojan je zadevo rešil z menjavo vezalk z običajnimi...no, te težave pri teh še nisem zasledil.

"TEKAŠKI PROGRAM SCOTT

Scott je pred šestimi leti na trg prvič lansiral tekaške copate, ki so plod lastnega razvoja in inovativnosti. S pomočjo Scott-ovega znanja iz kolesarske industrije jim uspeva razvijati in zahtevnemu kupcu ponuditi odličen izdelek.Scott-ova glavna motivacija pri ustvarjanju visoko kvalitetnih tekaških copat je preprosta: ustvariti tekaške copate, ki omogočajo bolj učinkovit tek, zmanjšati možnost poškodb in ustvariti tekaški copat, ki dovoljuje daljši in hitrejši tek. Njihov moto je: DO YOU RUN?"

V bližnji prihodnosti sledi še preizkus cestnega dirkalnika Scott T2 C...se že veselim!

Stvari niso nikoli tako enostavne

Nedelja, 26. avgust 2012. En dan, tri tekme.
Tek na Dražgoško goro. Tako blizu, da sem vedno šel peš na štart. Dober kilometer od doma. Lepa tekma z enim samim problemom: gorska je. Zato že nekaj let na teku nisem bil, toda letos sem pretekel malce več klancev in me je večkrat spreletela misel: zakaj pa ne spet?
TF 10-ka. Krasen tek, 10 km na stezi za rekreativce. Bil na dosedanjih štirih, bil prijavljen za letos (s plačano prijavnino)...
Tek Veronike Deseniške v Kočevju. Enkrat sem bil, letos pa je bil tek na seznamu našega "šefa za rekreacijo" in me je kar vleklo, da bi šel na 21ko.

Midva sva se kaj hitro odločila za četrto možnost in sva že v petek popoldne odšla v Sp. Danje. Saj sploh ni problema, na tekmo lahko grem tudi iz Danj, pa mi je gori tako lepo, da bi bilo kar škoda...pa še pol ure dodatne vožnje...

Vendar: če ne grem na nobeno tekmo, moram narediti nekaj, kar bo konkretno odtehtalo...eno solidno turo, če ne, bom slabe volje in težak...

Ideja
Grem v nedeljo zjutraj po cesti skozi vasi Zg. Danje, Zabrdo in Torka na Prtovč, po LPP mimo kmetije Novak v Dražgoše, si ogledam tekmo, navijam, malo poslikam, malo poklepetam in se po eni od drugih možnih poti (verjetno čez Ratitovec) vrnem v Danje. 

Vsaka pot ima svoja razpotja 
Vedel sem za slabo vremensko napoved, zato sem se zjutraj 20 min do osmih, ko sem šel iz Sp. Danj, že zavedal, da pravzaprav v resnici (spet) sploh ne vem, kam grem. Vse bo odvisno od vremena. Na vsakem razpotju posebej se bom odločal, kam naprej (ali nazaj).
Do Torke (1150m) vse OK. Potem  se je stemnilo, zato sem se odločil, da ne grem na Prtovč, raje na Ratitovec, bom vsaj "nekam prišel". Tudi z Ratitovca še vedno lahko grem naprej v Dražgoše, če bi se vremenske razmere ugodno spremenile, ali pa tudi po isti poti nazaj... Rahel dež me je ujel, preden sem prišel na vrh. Malce sem prevedril in ko sem kasneje prišel iz koče, je bilo proti zahodu že nekaj jasnine. Za Dražgoše nima smisla, tam pada dež in nič ne kaže na izboljšanje, pa tudi če bi prišel tja, me čaka še dolg povratek; povratek po poti, kjer sem prišel, je preveč običajen (čeprav se večina na Torko raje pripelje) in prekratek za moj ego. Jasnina na zahodu...
Pa grem danes na planino Pečana in po makadamski cesti na Soriško planino. Na pol poti se je spet stemnilo in kmalu je začel padati dež. Na makadamski cesti na Jelovici nekje za Soriško planino mi je nasproti pripeljal "dajnar", sovaščan. Premočenemu se mi je ponudil, da me zapelje v Danje. Ne! Prostovoljno in namenoma sem se podal na to pot in tudi sam bom prišel na svoj cilj! Brez "šlepanja"! 
Sedaj sva jaz in moj ego zadovoljna! 
Nedelja krasno izkoriščena, kljub slabemu vremenu lepa!
Naredil sem tudi nekaj fotk. Nič posebnega, nobenih tekačev...samo narava, vreme...Ob cesti med Pečano in Soriško planino sem odkril še eno brezno, bolj "veličastno" od tistih, za katere sem vedel že prej, sem ga hotel poslikat, a je bilo zaradi vremena pretemno in ni bilo pogojev. Brez fleša noč, s flešem pa najbližje deblo, smrekica in megla...jama pa še vedno v temi.

Tek na Ratitovec 2012

Po kolobocijah, ali bom letos sploh tekel na Ratitovec, sem bil potem pripravljen na obe možnosti: če bo ekipa, grem s Prtovča do vrha, sicer pa spet enkrat celo, iz doline. V zadnjem tednu se mi je odprla prva možnost...

Ekipni tek oz. soft varianta teka na Ratitovec
Proga s štartom na Prtovču po dolžini zajema le približno tretjino celotne proge za člane, a vendarle ni tako nedolžna: na štirih kilometrih se vzpnemo za dobrih 600 višinskih metrov, poteka namreč po najbolj gorskem in tehnično zahtevnem delu celotne proge.
Brskanje po podatkih mi razkrije, da sem na tej, kratki progi, letos tekel že četrtič. Leta 2009, ko smo organizirali še štafetni tek, sem tekel v zadnji predaji, leta 2010 pa smo prvič štafetni tek menjali z ekipnim. TF je tokrat sodeloval z dvema ekipama, eno žensko in eno mešano. Hm...spet so punce v prednosti: štiri tekačice in dva tekača...Čestitke vsem!

Tek za rekord
33:33 (2010), 34:15 ( 2011), 33:10 (2012)...osebni rekord na tej progi!
Starejši smo, boljši smo...hm...
Zadovoljen, itak.

Druženje
In kot je že Bojan pisal na svojem blogu: pomemben del tekmovanj je tudi družba...tukaj si komaj še vzamem čas za tek. Prijetno je bilo poklepetati s starimi znanci, si izmenjati izkušnje,"testirati"  superge...

Tekma je težka
Tega se v AD Železniki zavedamo in prav zato vedno znova iščemo novosti, ki bi tek približale povprečnim rekreativcem. Tudi za naslednje leto že obstaja nekaj idej.

Hvala navijačem! Z vašo pomočjo gre lažje.

Po trasi GM40

Včasih sem bil večkrat tam, na trasi Gorskega maratona štirih občin. Po 17. juniju 2006, ko sem prvič sodeloval na tem maratonu, me je navdušil in potem sem večkrat spremljal posameznike ali skupine pri raznoraznih podvigih, nekatere na oglednih turah, druge pa pri ekstremnih večkratnih ponovitvah kroga (npr. 3X ali 4X >Slavc, Martin in Joco 15. september 2007<)...seveda jaz vedno le en krog. Dolgo sem imel idejo, da bi tudi jaz "moral" enkrat opraviti s tremi za sekcijo ekstremno, a kasneje sem se začel spraševati: zakaj že?
Manija okrog "ekstremnega kroženja" je v zadnjih letih malce ponehala, sam pa tudi nekako nisem našel časa, da bi opravil vsaj potrditveni krog za Klub prijateljev GM40. Tekma ja, več pa ne...

Letos pa bo
Tako sem si rekel in v planu sem imel, da bi jeseni po trasi popeljal kolege iz Atletskega društva Železniki (kdor bi bil za to), seveda s predhodno najavo na TF, če bi še kdo hotel...
In potem je Uheeec na Tekaškem forumu prehitel čas z veliko željo, da bi čimprej opravil ogledno turo...nisem si mogel kaj, je bilo preveč vabljivo, pa sem se odločil, da grem. Saj potem jeseni lahko še enkrat.
Najprej sem bil na Petrovem brdu v četrtek. SPP junaku Klemnu je vsaka podpora prišla še kako prav.

Sobota, 11. avgust 2012
Z Matejem sva se podala na pot ob 6. uri zjutraj. Malce sem se spraševal, ali bo sploh prišel, morda zgrešil pot, iz Trebnjega pač ni tako blizu...a me je ob mojem prihodu na Petrovo brdo že čakal. Pa gremo, Matej prvič, jaz nitinevemkaterič. Dirkala ne bova, važno je, da opraviva s traso, torej začneva "po pameti". Na sedlu narediva še dodatek do koče, pogledat kaj dela Dorica s svojo ekipo. Po prejetih dobrotah sva se vrnila na traso in oddivjala v dolino, vse do Hudajužne, pa na drugi strani spet v breg, čez Durnik na Porezen...Vreme skoraj idealno, le superge sva imela mokre skoraj od samega začetka. Prejšni večer je deževalo in pod Poreznom je bila trava mokra še ob 11. uri.

Uspelo je in to z zelo všečnim timingom!
>S Petrovega brda do sedla čez Suho: 1 ura 45 min;
>Sedlo- Črna prst (postanek) in nazaj: 25 min;
>Čez Suho- Hudajužna: 1 ura 30 min;
>Hudajužna- Porezen: 1 ura 40 min;
> Porezen- Petrovo brdo: 40 min;
Ob 12. uri sva bila spet na Petrovem brdu.

Vpis v zvezek pri Rudkotu, jest pa v Sorico, Macesen...se vidimo naslednjič...
Hm, Matej ima pa hude plane...

Novi član Kluba prijateljev GM 40 med spustom s Črne prsti

 

Z morja v hribe

Premalo ali preveč?
Odgovor: ravno prav! Že dolgo ugotavljava, da je 7 dni dopustovanja na morju premalo, dva tedna bi bilo pa tiste zadnje dni že kar malo too much. Zato običajno greva za "ravno prav", 10 dni. Letos sva jih spet preživela na Krku, potem en dan v Poreču, doma sva imela samo "mimobežno postajo", nato pa pobeg v najine hribe. Spodnje Danje!
Že prvi dan, ko sva se zapeljala na Soriško planino in je Romana špancirala s Taro po širnih pašnikih, medtem ko sem jaz pretekel Možica, Slatnik in Lajnar, sva si bila enotna, da je tu lepše kot na morju.
Naslednji dan sva osvojila Ratitovec. Nič posebnega, a ker se tibetanci (shih-tzu) ne znajdejo najbolje v vročini, smo se do planine Pečana podali štirikolesno, naprej pa peš. Jaz sem za svojo dušo dodal še polurni skok na Kremant in nazaj, eno dokaj intenzivno varianto...
Cestne povezave za (ultra)tekaške užitke!
V tem koncu so speljane številne gozdne ceste, povezav kolikor ti srce poželi...zato vedno spremljam, koliko km prevozim po kaki cesti: v četrtek sva se peljala na Pečano in nazaj na Soriško planino po dveh različnih cestah, razlike je bilo zgolj par sto metrov, razdalja iz Sp. Danj pa 15 km...dodajanje je itak neomejeno...imam kar nekaj v planu...
Petkovo  krožno pohajkovanje na relaciji Soriška planina- Danjarska planina- Soriška planina z malinami, jagodami in borovnicami (čeprav je letos slaba letina) je bilo bolj uživaško in sva ga raztegnila na slabi dve uri, dopolnila pa v soboto s pohodom iz Danj do najvišje ležeče slovenske vasi Torke na 1150 m in nazaj.
Popoldne smo bili dogovorjeni za označevanje proge za tek na Ratitovec.  Razdeljeni v tri ekipe, ena do Podlonka, druga na trasi Podlonk- Prtovč, tretja s Prtovča do cilja na Ratitovcu...bil sem v tretji ekipi...in bil na vrhu! Na četrtkovo popoldansko izkopavanje krompirja v Dražgošah bi pa skoraj pozabil...ja, brez dela ni jela (so rekli včasih, pa se je obrnilo na glavo, danes pogosto prav tisti ki dela, nima jela...)
Kako in kaj za nedeljsko kosilo?
Dogovori. Ja/Ne. Druge možnosti? Ma, itak da jih je še pa še, pa vendarle greva to, za katero sva se odločala že včeraj zvečer . Saj se lahko tudi obrneva. Avto malo pod Soriško, za robom, markirano 2,5ure. Soriška planina- Danjarska planina- Ratitovec. Vroče? Pravzaprav niti ne. Sprva veliko gozda, kasneje vetrovno in zadostna višina, da je "povsem drug zrak in sploh ni vroče". Dobri dve uri v eno stran, ajdovi žganci in mleko v koči "za nedeljsko kosilo", pa spet dobri dve uri v drugo stran, na izhodišče.

Lepi dnevi!

Olive grove trail (Krk 2012)

Lanskemu raziskovanju Vrbniških označenih pešpoti je letos sledilo raziskovanje pešpoti v okolici mesta Krk, predvsem proti Z in SZ. Tudi tukaj sem že v turistični poslovalnici dobil zemljevid pešpoti skupaj s koordinatami točk, a sem svoje raziskovanje potem hitro razširil na razne poti, ki niso označene, se včasih plazil skozi grmičevje, ometal pajčevine...Izzivi, ki ti ne dajo miru in te vlečejo, da kar sredi dnevne vročine obuješ superge in greš. Asfalta skoraj nič, veliko steza, slabih makadamskih poti...
Devet dni zapored redno po dvakrat na dan, min. za pol ure, max. do uro in pol, brez kilometrov, pogled na uro ob odhodu in ob povratku. Po 18 tekih sem izračunal povprečje 58 min na tek.
To je tisto pravo; to je tisto, ko potem res lahko rečeš: TEK JE EN VELIK UŽITEK!