ponedeljek, 16. september 2013

Berem o rekreaciji

Prejšni teden sta mi v roke prišli dve reviji: prva je posebna številka revije Fit Polet o teku, druga pa nosi naslov Naša lekarna,  oglašuje se kot "revija za zdrav življenski slog", dobi se jo brezplačno v lekarnah, ima pa (poleg oglaševanja farmacevtskih izdelkov) tudi nekaj zanimivih vsebin, ki mi zadostujejo, da nobene številke ne izpustim. Sedaj je aktualna že številka 75, letnik 08//september 2013.

In kaj je v revijah tako zanimivo, da se mi zdi vredno omenjati?
V obeh sem naletel na članka, ki v enem delu govorita o isti stvari...morda z drugimi besedami, a bistvo je isto...kaj je rekreacija in njen pravi namen... pa grem kar brez dolgovezenja na citate:

Revija Naša lekarna, stran 28 v članku (oz. intevijuju) Srce nas ubija:
>Redna rekreacija je zelo primerna za ohranjanje kondicije srca. A v zadnjih letih se zdi, da na tem področju kar malce pretiravamo, še posebej s trendovskimi visokointenzivnimi vadbami. So te primerne za ohranjanje kondicije srca? Kakšne so lahko posledice prenaporne vadbe za srce?<
Rekreacija ni športni trening! Rekreacija mora biti poleg telesne vadbe tudi psihična sprostitev. Telesna vadba mora biti prilagojena telesnim zmogljivostim rekreativca....Prava je tista rekreacija, ko se ure telesne vadbe že vnaprej veselimo. Pri zapletenejših oblikah rekreacije je priporočljivo, da jo vodi strokovnjak, ki rekreativcu izdela prilagojen načrt vadbe in vadbo tudi spremlja. Tako se izognemo poškodbam in morebitnim neželenim učinkom na srce in žilje. Za pozitiven učinek pa naj bo rekreacija stalna, brez večjih prekinitev.
Prav je, da bi se na rekreacijo navajalo že otroke, s tem se ustvarja nekakšna rekreacijska kultura. Pogosto pa se z intenzivno rekreacijo začno ukvarjati ljudje v četrtem ali petem desetletju življenja in želijo dosegati izjemne rezultate v dejavnostih, ki jih prej niso izvajali. S svojim zdravnikom se o vadbi ne posvetujejo, na strokovno vodstvo se požvižgajo. Poleg tega so morda še na kakšni ekstremni shujševalni dieti. Drug ekstrem so posamezniki, ki brez telesne pripravljenosti v prvem večjem snegu čistijo sneg z vso vnemo ali pa v poletni vročini na vso moč igrajo tenis. Ob tem si še predstavljajo, da so mnogo naredili za svoje zdravje. Takšna "rekreacija" se lahko konča tudi v bolnišnici na urgentnem oddelku.

                                      ********************************       

Revija Fit Polet, stran 82. kolumna Pretreniran in izmučen:
 Medtem, ko je izzivanje meja zmogljivosti človeškega telesa v vrhunskem športu nekako samoumevno, za nas vse razumljivo, se mi to pri rekreativnih športnikih zdi še najmanj vprašljivo, vsekakor pa nesmiselno. Zakaj se mnogi podajajo v skrajen napor, zakaj se s štoparico v roki in z drugimi merilnimi instrumenti trudijo z nabiranjem kilometrov in krajšanjem časa? Najprej mi pride na misel, da bi se radi dokazovali, sebi in drugim, ker jim ni uspelo kot tekmovalcem....
...Vrhunski športnik bo šel do skrajnosti in to bo vzel v zakup, navsezadnje je to njegovo poslanstvo, ki je več kot delo za preživetje. Kaj pa rekreativec, ki gre do skrajnosti? Moje mnenje je, da je zgrešil namen.
Ruski zdravnik Vladimir Frolov pravi, da raziskave kažejo, da bivši vrhunski športniki v povprečju hitreje ostarijo in so v starosti v slabšem zdravstvenem stanju kakor tisti, ki v mladosti niso trenirali.- vztrajne in skrajne telesne obremenitve slabo vplivajo na različna tkiva, splošnemu zdravju pa dolgoročno škodujejo tudi fiziološke reakcije na stres. ...Seveda ta ugotovitev ne nasprotuje temu, da se številni stresu uspešno upirajo s tekom. Tek je najbolj enostavna oblika rekreacije: primeren je za vsa obdobja življenja, je poceni in zanj ne potrebujemo strokovnega vodenja. Tek je kot zdravilo, ki zdravi tako dolgo, dokler ne pretiravamo z njim ter povzročimo več škode kakor koristi. Če samo po teku preveč utrujeni za vsakdanje delo in druge obveznosti, pomeni da smo porabili še energijo, namenjeno za obnovo organizma in normalno delo imunskega sistema. Pretrenirani rekreativci so veliko bolj občutljivi za prehlade, virusna in bakterijska obolenja.
...Prvi korak bomo naredili že s tem, da damo na tehtnico koristi in pasti vztrajne vadbe. Ta pa nikoli ni samo fizična: energija telesa, ki je ključna in odloča, kako uspešni bomo, je posledica uravnovešenosti čustev in duševnega zdravja, prizadevanje zanju pa je tudi nekakšna vadba...(Marjan Ogorevc, bioterapevt).


                                       ************************************

4 komentarji:

  1. Bi bilo zelo zanimivo sploh definirat tekača rekreativca, ker se mi zdi, da je danes zlo, zlo veliko tekačev, ki že presegajo tisto, kar naj bi ta beseda pomenila. Ali je to škodljivo za zdravje ali ne, je pa moje mnenje, da je tudi ležanje na kavču škodljivo, da o vožnji z avtom ne govorim itd itd... Zase vem, da ne tečem zaradi rekreacije in to zavestno. V bistvu je večina stvari, ki jih počnemo, jemo, pijemo škodljivih za zdravje.
    Se pa seveda strinjam s članki, ki pa me ne bodo odvrnili od pretiranega naprezanja kdaj pa kdaj :) .
    Moram pa tebe pohvaliti za SUPER blog! "Fajn" je tkole malo prebirat.
    LP Jani

    OdgovoriIzbriši
  2. Zame je čar teka oz. ukvarjanja s športom v tem da, dosegam in presegam meje - takšne in drugačne. Če bi se vsak dan odpravil tečt standardnih 45min-1h, kjer bi 'premikal' v obmčju varne obremenitve, bi verjetno umrl od dolgčasa ali ostal brez motivacije.

    OdgovoriIzbriši
  3. Saj se skoraj vsi strinjamo, da je zmernost najbrž najbolj varna. Kljub temu obstajajo tudi drugačme raziskave, ki kažejo, da tisti, ki se obremenjujejo več kot povprečna oseba, živijo dlje in kar je še bolj pomembno, bolj kvalitetno. Najboljši dokaz je vse večje število starejših rekreativnih veteranov, katerim na kondicijski pripravljenosti in vitalnosti lahko zavida tudi povprečna mladina.
    Pred kratkim je objavljena tudi raziskava, ki je primerjala skoraj 900 udeležencev Tour d'e France iz različnih obdobij, z enako starimi in povprečno aktivnimi vrstiki. Pokazalo se, da so tisti, ki so bili podvrženi kolesarski "torturi", na TDF se ne gre kar tako. Za to dirko moraš biti odlično pripravljen in IZBRAN, živijo v povprečju 6 let več od svojih vrstnikov. Poleg tega so daleč bolj zdravi in imajo dosti manj kardiovaskularnih težav. Torej prav nasprotno od tega, kar trdijo "nasprotniki" težke vadbe.
    Tudi sam spadam med starejše veterane. Pred dvemi leti smo imeli srečanje študentov, ki smo končali študij pred 40-45 leti. Brez skromnosti lahko povem, da sem za večino "mladenič", čeprav mi vsi pravijo, da sem preveč suh (180 cm 72kg), ker imam skoraj enako težo, kot pred 42 leti.
    A ja pozabil sem povedat, da že desetletja treniram bolj trdo kot povprečni rekreativec.

    StaraKost

    OdgovoriIzbriši
  4. *Nekateri pravijo, da se rekreacija preneha v trenutku, ko si pripnemo na prsa štartno številko...takrat se začne tekmovalnost.
    *Včasih nas v zmernost (ali celo v mirovanje) prisili telo samo. Z bolečino nam pove, da nekaj delamo narobe oz. da ima dovolj zlorabljanja.
    *Kljub vsemu mislim, da se mora (ustrezno pripravljen) rekreativec vsake toliko časa (npr. enkrat tedensko) "spustiti s ketne" in si dati duška z večjo intenzivnostjo oz. nečim, kar naj zanj "ne bi bilo primerno".
    *Večinoma smo nagnjeni k pretiravanju, potem je pa res "dokler gre, gre"...nato v jok in k zdravniku in če se izmažemo, spet po starem naprej. V tem smo si zelo podobni...

    OdgovoriIzbriši