Tole namreč.
Sedaj je od dogodka že skoraj dva tedna. Bolečina je še prisotna, omejeno gibanje ramenskega obroča tudi...Niti zavedamo se ne, kako "komplicirano" je sestavljen ramenski obroč, da omogoča gibanje v vse smeri. Ko je nekje nekaj narobe, ko potem nekatere gibe lahko izvajamo, nekatere pa le zelo omejeno ali sploh ne...takrat začnemo raziskovati. Brskanje po netu, izkušnje drugih.
Najhujše bolečine se pojavijo ponoči (v ležečem stanju). Takrat moram vstati za nekaj časa, da mine, ker samo od sebe ne bo oz. bo šlo s slabega na slabše. In tako vsako noč po večkrat, včasih tudi na pol ure.
Kakorkoli že, zdravljenje zna biti kar dolgotrajno. Zaenkrat oporna ruta, protibolečinske in protivnetne tablete, po novem letu pa FTH...
Delo pa trpi. Prav tako tek. Pri obojem roke zelo intenzivno delajo. Ostane mi hoja, le desno roko dam v žep, da mi preveč ne opleta, ker to boli...
Aja. gornji naslov. Čeprav je to res, ga ne gre jemati preveč resno. Človek potrebuje veliko gibanja, pri tem se mu seveda včasih tudi primeri kakšna nezgoda, kar pa ni nič v primerjavi s težavami, ki jih prinaša (stalno) poležavanje na kavču. Couch potatoes
Če bo kaj novega, se pa še oglasim.
LP
::
sreda, 16. december 2015
ponedeljek, 7. december 2015
Na prisilnem počitku
Tudi to se zgodi!
Zadnjič sem se tule hvalil z nočnimi vzponi na Hujsko in Ratitovec, slednjega sem potem v četrtek okrog 18.ure ponovil v solo izvedbi. Pot je bila shojena in ponekod poledenela, zato sem pri spustu večkrat šel kar počez, na celo...razen v tistem ravninskem delu v Razorju. Tam mi je na ledu naenkrat odneslo noge in pristal sem na desni rami...
V petek sem šel na Jesenice na urgenco, zloma ni, je pa bolečina in omejeno gibanje, kar me je prisililo k počitku in čakanju, da vidim, kako se bodo stvari odvijale naprej. Zaenkrat ne vozim niti avta, ker ne morem prestavljati, sukati volan...
Pasti prenehanja aktivnosti
Kaj se lahko zgodi aktivni osebi, ki iz takih ali drugačnih razlogov (začasno) preneha s svojo dejavnostjo? Vsi okrog sebe vidimo nekatere bivše športnike, ki se po koncu kariere "razlezejo"...vajeni so velikega vnosa kalorij, ki jih pri športu "pokurijo", kasneje se vnos ne zmanjša, zmanjša pa se poraba kalorij.
To se je meni pokazalo kot nevarno področje že samo v teh nekaj dneh, poleg tega "začinjenih" še z Miklavževimi dobrotami. Prej sem bil fizično aktiven tako v službi (ki ni omejena le na 8 ur dnevno), velikokrat pa tudi po službi. Sedaj bom moral vnos prilagoditi svoji (ne)aktivnosti, pa da vidimo, kako uspešen bom...
:::
Zadnjič sem se tule hvalil z nočnimi vzponi na Hujsko in Ratitovec, slednjega sem potem v četrtek okrog 18.ure ponovil v solo izvedbi. Pot je bila shojena in ponekod poledenela, zato sem pri spustu večkrat šel kar počez, na celo...razen v tistem ravninskem delu v Razorju. Tam mi je na ledu naenkrat odneslo noge in pristal sem na desni rami...
V petek sem šel na Jesenice na urgenco, zloma ni, je pa bolečina in omejeno gibanje, kar me je prisililo k počitku in čakanju, da vidim, kako se bodo stvari odvijale naprej. Zaenkrat ne vozim niti avta, ker ne morem prestavljati, sukati volan...
Pasti prenehanja aktivnosti
Kaj se lahko zgodi aktivni osebi, ki iz takih ali drugačnih razlogov (začasno) preneha s svojo dejavnostjo? Vsi okrog sebe vidimo nekatere bivše športnike, ki se po koncu kariere "razlezejo"...vajeni so velikega vnosa kalorij, ki jih pri športu "pokurijo", kasneje se vnos ne zmanjša, zmanjša pa se poraba kalorij.
To se je meni pokazalo kot nevarno področje že samo v teh nekaj dneh, poleg tega "začinjenih" še z Miklavževimi dobrotami. Prej sem bil fizično aktiven tako v službi (ki ni omejena le na 8 ur dnevno), velikokrat pa tudi po službi. Sedaj bom moral vnos prilagoditi svoji (ne)aktivnosti, pa da vidimo, kako uspešen bom...
nedelja, 29. november 2015
Ali verjamete
da obstaja določen tip ljudi, ki se v svojem življenju mora stalno na tak ali drugačen način zadevati.
Jaz verjamem!
Gre za to, da jim je običajno življenje predolgočasno in si ga morajo tako ali drugače vedno znova popestriti.
Nekateri se zaradi tega drogirajo, drugi zapijajo...nekatere pa najdemo v skupini "tekaškega podzemlja", med ultra tekači. Morda pa celo koga "vsestranskega"...
Drogiranje/alkoholizem in ultra teki sta dva zelo oddaljena svetova, a v sami osnovi mogoče ne tako zelo, kot si mislimo.
Do You Belive
Jaz verjamem!
Gre za to, da jim je običajno življenje predolgočasno in si ga morajo tako ali drugače vedno znova popestriti.
Nekateri se zaradi tega drogirajo, drugi zapijajo...nekatere pa najdemo v skupini "tekaškega podzemlja", med ultra tekači. Morda pa celo koga "vsestranskega"...
Drogiranje/alkoholizem in ultra teki sta dva zelo oddaljena svetova, a v sami osnovi mogoče ne tako zelo, kot si mislimo.
Do You Belive
nedelja, 8. november 2015
Na Ratitovcu množica, nedaleč stran popoln mir
Današnji res lep, sončen jesenski dan je bilo škoda zamuditi in veliko se jih je odpravilo v naravo, na priljubljene izletniške točke, v naravo in v hribe.
Tudi Ratitovec je doživel pravi stampedo obiskovalcev, kot je to poimenoval eden od uporabnikov hribi.net .
Z Romano pa sva se danes odločila za del Obhodnice Ratitovec. Tako sva šla s planine Pečana na Kosmati vrh, od tam sva se spustila na planino Klom. Nikjer nobene gužve, mir, tišina. Čudovito! Za konec sva se vendarle odločila še za vzpon na Gladki vrh, pa naju je gneča hitro pregnala nazaj na izhodišče,
Same obhodnice nama še kar nekaj manjka, predvsem so to vsi hribi okrog Soriške planine: Možic, Šavnik, Slatnik, Lajnar in Dravh. Tudi to bo še prišlo na vrsto...
Tudi Ratitovec je doživel pravi stampedo obiskovalcev, kot je to poimenoval eden od uporabnikov hribi.net .
Z Romano pa sva se danes odločila za del Obhodnice Ratitovec. Tako sva šla s planine Pečana na Kosmati vrh, od tam sva se spustila na planino Klom. Nikjer nobene gužve, mir, tišina. Čudovito! Za konec sva se vendarle odločila še za vzpon na Gladki vrh, pa naju je gneča hitro pregnala nazaj na izhodišče,
 |
| Planina Pečena |
 |
| Vratca |
 |
| Selška dolina |
 |
| Dražgoše |
 |
| Planina Klom |
Same obhodnice nama še kar nekaj manjka, predvsem so to vsi hribi okrog Soriške planine: Možic, Šavnik, Slatnik, Lajnar in Dravh. Tudi to bo še prišlo na vrsto...
nedelja, 1. november 2015
Sonce, zrak, svoboda...jesen 2015
Praznični vikend v vaseh pod Ratitovcem, 30. oktober- 1. november
V soboto sva bila na Ratitovcu skupaj, vzpela sva se z Torke. Dopoldne sva imela še nekaj dela, zato sva šla popoldne okrog 15.ure. Takrat kljub lepemu vremenu obiskovalcev ni bilo več veliko, kar je na plano privabilo gamse. Lepo jih je bilo opazovati.
V nedeljo sem šel sam v svojem tempu, izhodišče v Spodnjih Danjah, po cesti skozi Zgornje Danje do Zabrda, nato pa spet enkrat po nemarkirani lovski stezi na Ratitovec ( dnevnik o sami poti sem pisaril že lani).
Vračal sem se čez Altemaver ter po planinski poti na Spodnji Jirn in v Zgornje Danje.
Migam, torej sem!
LP, vencelj
V soboto sva bila na Ratitovcu skupaj, vzpela sva se z Torke. Dopoldne sva imela še nekaj dela, zato sva šla popoldne okrog 15.ure. Takrat kljub lepemu vremenu obiskovalcev ni bilo več veliko, kar je na plano privabilo gamse. Lepo jih je bilo opazovati.
V nedeljo sem šel sam v svojem tempu, izhodišče v Spodnjih Danjah, po cesti skozi Zgornje Danje do Zabrda, nato pa spet enkrat po nemarkirani lovski stezi na Ratitovec ( dnevnik o sami poti sem pisaril že lani).
 |
| Zgornje Danje |
 |
| Zabrdo |
Vračal sem se čez Altemaver ter po planinski poti na Spodnji Jirn in v Zgornje Danje.
Migam, torej sem!
LP, vencelj
nedelja, 25. oktober 2015
Moj maraton, epilog 2015
Tale prispevek je pravzaprav nadaljevanje prejšnjega izpred enega tedna, v katerem se mi je med drugim zapisalo tudi: "Ja, letos me v Ljubljani spet ne bo, na nobeni od razdalj. Sem se že "odtujil".
Ta teden se je dogajalo
V četrtek sem si na sejmu "Tečem" priskrbel štartno številko za 21 km.
Potem sem investiral še v nove cestne copate, doma sem namreč imel le še "kramparice" za tek v naravi, klancih in brezpotjih. Zelo hitro sem se odločil za mizuno wave ultima 7.
Vse to pa še ne pomeni, da bom na (pol)maratonu dejansko nastopil. To pomeni samo to, da sem si odprl možnost za nastop, če bi me na dan tekme slučajno "prijelo".
Konec tedna
V petek po službi solo varianta Prtovč- Poden- Ratitovec- Razor. Prtovč. Na škrge. Zaradi maratona se ne bom odrekel nečemu, kar imam rad.
Vesel sem bil lepega vremena, zato v soboto nisem veliko razmišljal in sva šla v Danje. Itak sva v raju pod Ratitovcem manjkrat, kot bi si želela. Takrat mi je bilo že jasno, da me v Ljubljani ne bo. Če bi bilo malo slabše vreme in bi ostala v Železnikih, potem bi šel, ker bi bil maraton rešitev za koristno preživeto nedeljo, tako pa ne bom.
V soboto popoldne sva šla spet na Ratitovec.
Maratonska nedelja
Pri nas sonce, mir, tišina. V Ljubljani gneča, logistični problemi in megla.
Pa sem za nadomestek naredil krasno hribovsko turo v trajanju slabe tri ure.
Trasa: Sp. Danje direkt v breg na Erblc- Dajnarska planina - Kremant- Altemaver- Ratitovec- Torka- Zabrdo- Zg. Danje- Sp. Danje
Mislim, da me je bolj osrečila kot nastop v Ljubljani.
Pa se vidimo kdaj drugič kje drugje, LP, vencelj
Ta teden se je dogajalo
V četrtek sem si na sejmu "Tečem" priskrbel štartno številko za 21 km.
Potem sem investiral še v nove cestne copate, doma sem namreč imel le še "kramparice" za tek v naravi, klancih in brezpotjih. Zelo hitro sem se odločil za mizuno wave ultima 7.
Vse to pa še ne pomeni, da bom na (pol)maratonu dejansko nastopil. To pomeni samo to, da sem si odprl možnost za nastop, če bi me na dan tekme slučajno "prijelo".
Konec tedna
V petek po službi solo varianta Prtovč- Poden- Ratitovec- Razor. Prtovč. Na škrge. Zaradi maratona se ne bom odrekel nečemu, kar imam rad.
Vesel sem bil lepega vremena, zato v soboto nisem veliko razmišljal in sva šla v Danje. Itak sva v raju pod Ratitovcem manjkrat, kot bi si želela. Takrat mi je bilo že jasno, da me v Ljubljani ne bo. Če bi bilo malo slabše vreme in bi ostala v Železnikih, potem bi šel, ker bi bil maraton rešitev za koristno preživeto nedeljo, tako pa ne bom.
V soboto popoldne sva šla spet na Ratitovec.
Maratonska nedelja
Pri nas sonce, mir, tišina. V Ljubljani gneča, logistični problemi in megla.
Pa sem za nadomestek naredil krasno hribovsko turo v trajanju slabe tri ure.
Trasa: Sp. Danje direkt v breg na Erblc- Dajnarska planina - Kremant- Altemaver- Ratitovec- Torka- Zabrdo- Zg. Danje- Sp. Danje
Mislim, da me je bolj osrečila kot nastop v Ljubljani.
 |
| Spodnje Danje |
 |
| Spodnje Danje |
Sorica z Erblca
 |
| Takle je bil na maratonsko nedeljo pogled z Altemaverja proti koči na Ratitovcu z zamegljeno Ljubljansko kotlino v ozadju. |
nedelja, 18. oktober 2015
Moj maraton
Bliža se največja tekaška prireditev v Sloveniji, Ljubljanski maraton.
Tekači si običajno zelo dobro zapomnimo svojega prvega, jaz pa bom sedaj za spremembo na hitro obdelal le par svojih maratonov...(pustimo zdaj 21-ke, pa razdalje daljše od maratona, pa gorske variante, pa xy-urne teke...):
Moj najslabši
Prvi maraton v Crikvenici leta 2011. Klasična napaka: priključil sem se skupinici znancev, itak da smo tekli prehitro...finta je v tem, da to točno veš, se tega zavedaš, pa vendar ne popustiš in gre, dokler pač gre. Potem pa trpljenje, občasna hoja, vlečenje do cilja. Na progi sem se odločil, da je najbolj pomembno, da maraton končam in to mi je potem tudi uspelo, z daleč najslabšim maratonskim rezultatom, 3 ure 21 minut 42 s.
Maratonski odstop
Zgodilo se je v Ljubljani 2010. Na maratonski startni liniji sem se vedno postavil veliko bolj zadaj kot na polmaratonu. Zato, da me množica ne bi potegnila v prehiter tempo! 2007, 08, 09...vse OK. Prvo polovico z užitkom, sproščeno, spočito...tukaj se tekma šele začne. Uspešno v cilju, zadovoljen z rezultatom. 2010 je bilo drugače. Na startu v skupini tekaških kolegov. Moja prva misel: preveč spredaj! Pa dobro, naj bo. Prvih 21 km par minut prehitro. Enako kot v primeru iz Crikvenice: prehitri smo, ampak ne odnehamo. Potem sem kmalu v drugi polovici popustil, na 28 km pa odstopil, ker sem imel vsega dovolj in je bilo do cilja še zeeeelooo daleč. S Šišenske sem se preko Rožnika (ja, gozd, pešpoti, narava...) vrnil na startno-ciljni prostor.
Podobnost obeh je na dlani: obakrat so me "pokopali" prehitri začetki, dovolil sem, da me je skupina potegnila za sabo.
Naslednje leto sem šel na 21-ko (1:22:15)...
Moj zadnji
Tema dvema je sledil še nastop v Radencih 2012, pretekel sem ga v času 3 ure 6 minut, kar se mi zdi solidno za Radence. Od mojega zadnjega klasičnega maratona je torej minilo že 3 leta.
Septembra 2012 sem na atletskem mnogoboju pri startu na 100 m iz bloka fasal poškodbo (zadnjične in stegenska mišica), ki me je v nadaljevanju oddaljila s ceste v naravo in klance ter mi sčasoma odvzela tekmovalno hitrost.
Ja, letos me v Ljubljani spet ne bo, na nobeni od razdalj. Sem se že "odtujil".
Zakaj tole pišem: morda bodo opisane izkušnje komu v pomoč, da v nedeljo ne bo naredil največje napake, ki jo pri maratonski razdalji lahko narediš: prehiter tempo v prvem delu proge!
LP, vencelj
Tekači si običajno zelo dobro zapomnimo svojega prvega, jaz pa bom sedaj za spremembo na hitro obdelal le par svojih maratonov...(pustimo zdaj 21-ke, pa razdalje daljše od maratona, pa gorske variante, pa xy-urne teke...):
Moj najslabši
Prvi maraton v Crikvenici leta 2011. Klasična napaka: priključil sem se skupinici znancev, itak da smo tekli prehitro...finta je v tem, da to točno veš, se tega zavedaš, pa vendar ne popustiš in gre, dokler pač gre. Potem pa trpljenje, občasna hoja, vlečenje do cilja. Na progi sem se odločil, da je najbolj pomembno, da maraton končam in to mi je potem tudi uspelo, z daleč najslabšim maratonskim rezultatom, 3 ure 21 minut 42 s.
Maratonski odstop
Zgodilo se je v Ljubljani 2010. Na maratonski startni liniji sem se vedno postavil veliko bolj zadaj kot na polmaratonu. Zato, da me množica ne bi potegnila v prehiter tempo! 2007, 08, 09...vse OK. Prvo polovico z užitkom, sproščeno, spočito...tukaj se tekma šele začne. Uspešno v cilju, zadovoljen z rezultatom. 2010 je bilo drugače. Na startu v skupini tekaških kolegov. Moja prva misel: preveč spredaj! Pa dobro, naj bo. Prvih 21 km par minut prehitro. Enako kot v primeru iz Crikvenice: prehitri smo, ampak ne odnehamo. Potem sem kmalu v drugi polovici popustil, na 28 km pa odstopil, ker sem imel vsega dovolj in je bilo do cilja še zeeeelooo daleč. S Šišenske sem se preko Rožnika (ja, gozd, pešpoti, narava...) vrnil na startno-ciljni prostor.
Podobnost obeh je na dlani: obakrat so me "pokopali" prehitri začetki, dovolil sem, da me je skupina potegnila za sabo.
Naslednje leto sem šel na 21-ko (1:22:15)...
Moj zadnji
Tema dvema je sledil še nastop v Radencih 2012, pretekel sem ga v času 3 ure 6 minut, kar se mi zdi solidno za Radence. Od mojega zadnjega klasičnega maratona je torej minilo že 3 leta.
Septembra 2012 sem na atletskem mnogoboju pri startu na 100 m iz bloka fasal poškodbo (zadnjične in stegenska mišica), ki me je v nadaljevanju oddaljila s ceste v naravo in klance ter mi sčasoma odvzela tekmovalno hitrost.
Ja, letos me v Ljubljani spet ne bo, na nobeni od razdalj. Sem se že "odtujil".
Zakaj tole pišem: morda bodo opisane izkušnje komu v pomoč, da v nedeljo ne bo naredil največje napake, ki jo pri maratonski razdalji lahko narediš: prehiter tempo v prvem delu proge!
LP, vencelj
nedelja, 20. september 2015
SLO trail 100, 18.9.-20.9.2015
V prejšnjem zapisu sem obljubil poročilo s traila, ki se na treh razdaljah, 50 km, 100 km in 100 milj, odvija ta vikend s središčem dogajanja v Postojni...Jaz sem se včeraj udeležil tekmovanja na najkrajši razdalji. Dobrih 52 km dolga pot s skoraj 2200 m višincev nas je vodila s starta v Predjami do naselja Podkraj, mimo turistične kmetije Abram do Vojkove koče na Nanosu, sledil je res strm spust v Veliko Ubeljsko (na razmočenem terenu bi bil ta spust lahko zelo problematičen) in potem še relativno ravninski del do cilja v Postojni.
Na startno mesto v Predjami nas je prepeljal organizator. Dobrih 20 se nas je ob 10.uri podalo na pot. Sama trasa je zelo tekaška, do Abrama v glavnem makadamska cesta, potem planinske poti do vrha in na spustu, zadnjih 15 km pa večinoma makadam in poljske poti. Ne vem, kaj je botrovalo moji odločitvi, da grem s palicami, ampak sedaj (in tudi že med tekmo) ugotavljam, da so bile kar malo odveč, brezpotreben tovor.
V delu med Podkrajem in Abramom sta se trasi 50 km in 100 milj prekrivali, vendar v obratni smeri. Tam sem srečal Ivija, zmagovalca na 100 milj, ki je hitel proti Podkraju in cilju v Postojni.
V Veliko Ubeljsko sem pritekel na 3. mestu, a brez volje, želje in energije za grizenje, za "borbo do konca". Tistih 15 km (skoraj) ravnine bi mi v kakšni drugi situaciji ustrezalo, tokrat ne. Pa vendar sem s končnim rezultatom 5 ur 43 minut in s 5. mestom absolutno ter 2. mestom v kategoriji (40-59 let) zelo zadovoljen, je več od pričakovanj.
Seveda sedaj razmišljam, kako bi se lahko "nafilal" z energijo za zadnji del. "Cukra" sem imel čez glavo dovolj, mi sploh ni več pasal. Morda je pravi odgovor v sendviču s suho salamo ali pršutom, Na okrepčevalnicah sem salamo videl, ne vem, zakaj ne tudi vzel...
Uradni rezultati so tule, slike pa na FB strani organizatorja.
Čestitke vsem tekačicam in tekačem!!
S Starta v Predjami:
Na startno mesto v Predjami nas je prepeljal organizator. Dobrih 20 se nas je ob 10.uri podalo na pot. Sama trasa je zelo tekaška, do Abrama v glavnem makadamska cesta, potem planinske poti do vrha in na spustu, zadnjih 15 km pa večinoma makadam in poljske poti. Ne vem, kaj je botrovalo moji odločitvi, da grem s palicami, ampak sedaj (in tudi že med tekmo) ugotavljam, da so bile kar malo odveč, brezpotreben tovor.
V delu med Podkrajem in Abramom sta se trasi 50 km in 100 milj prekrivali, vendar v obratni smeri. Tam sem srečal Ivija, zmagovalca na 100 milj, ki je hitel proti Podkraju in cilju v Postojni.
V Veliko Ubeljsko sem pritekel na 3. mestu, a brez volje, želje in energije za grizenje, za "borbo do konca". Tistih 15 km (skoraj) ravnine bi mi v kakšni drugi situaciji ustrezalo, tokrat ne. Pa vendar sem s končnim rezultatom 5 ur 43 minut in s 5. mestom absolutno ter 2. mestom v kategoriji (40-59 let) zelo zadovoljen, je več od pričakovanj.
Seveda sedaj razmišljam, kako bi se lahko "nafilal" z energijo za zadnji del. "Cukra" sem imel čez glavo dovolj, mi sploh ni več pasal. Morda je pravi odgovor v sendviču s suho salamo ali pršutom, Na okrepčevalnicah sem salamo videl, ne vem, zakaj ne tudi vzel...
Uradni rezultati so tule, slike pa na FB strani organizatorja.
Čestitke vsem tekačicam in tekačem!!
S Starta v Predjami:
četrtek, 17. september 2015
Številka 222, Nevidne meje in slaba magija
222
Jutri ob 12. uri bo v Postojni start daljših razdalj (100 km in 100 milj) SLO trail 100, nam, "softičem" na krajši 50 km razdalji pa so dali še eno mirno noč in startamo v soboto ob 10. uri v Predjami. Jutri je itak še služba, v soboto bo pa šlo zares. Čeprav najkrajša, (dobrih) 50 je še vedno 50 in razdaljo je treba vzeti resno ne glede na to, da je "cici". 222 je moja startna številka.
Nevidna meja
je naslov druge knjige Kiliana Jorneta, ki je pred kratkim izšla v slovenščini in je tudi že obogatila mojo knjižno polico...pravzaprav nočno omarico, dokler ne bo prebrana. Sem šele na strani 28 in že presega moja pričakovanja. Ja, to je bistveno več kot pa zgolj še eno tekaško branje.
Naj si dovolim samo en citat:
"Kajti plezanje po gorskih vrhovih je s tržnega zornega kota, ki dandanes vlada svetu, popolnoma nekoristno; tam zgoraj ne bomo našli nič materialnega, a v duhovnem pomenu bomo našli popolnoma vse."
Bad Magic
Netekaško, ampak zame pomemben del življenja.
22. studijski album Bad Magic britanske skupine Motorhead z legendarnim 69-letnim (decembra 70!) Lemmyem na čelu je izšel 28. avgusta in danes je že grmelo... Komad z Brianom Mayem (Queen) na kitari, pa odlična priredba Sympathy for the devil...Če sem za Aftershock rekel, da je odlična, kaj naj rečem sedaj. Fenomenalno, sveže, udarno...pravi rock˙n˙roll!
To zaenkrat, sledi poročilo po tekmi...
LP
:::
Jutri ob 12. uri bo v Postojni start daljših razdalj (100 km in 100 milj) SLO trail 100, nam, "softičem" na krajši 50 km razdalji pa so dali še eno mirno noč in startamo v soboto ob 10. uri v Predjami. Jutri je itak še služba, v soboto bo pa šlo zares. Čeprav najkrajša, (dobrih) 50 je še vedno 50 in razdaljo je treba vzeti resno ne glede na to, da je "cici". 222 je moja startna številka.
Nevidna meja
je naslov druge knjige Kiliana Jorneta, ki je pred kratkim izšla v slovenščini in je tudi že obogatila mojo knjižno polico...pravzaprav nočno omarico, dokler ne bo prebrana. Sem šele na strani 28 in že presega moja pričakovanja. Ja, to je bistveno več kot pa zgolj še eno tekaško branje.
Naj si dovolim samo en citat:
"Kajti plezanje po gorskih vrhovih je s tržnega zornega kota, ki dandanes vlada svetu, popolnoma nekoristno; tam zgoraj ne bomo našli nič materialnega, a v duhovnem pomenu bomo našli popolnoma vse."
Bad Magic
Netekaško, ampak zame pomemben del življenja.
22. studijski album Bad Magic britanske skupine Motorhead z legendarnim 69-letnim (decembra 70!) Lemmyem na čelu je izšel 28. avgusta in danes je že grmelo... Komad z Brianom Mayem (Queen) na kitari, pa odlična priredba Sympathy for the devil...Če sem za Aftershock rekel, da je odlična, kaj naj rečem sedaj. Fenomenalno, sveže, udarno...pravi rock˙n˙roll!
To zaenkrat, sledi poročilo po tekmi...
LP
:::
nedelja, 13. september 2015
5. Groharjev tek v Sorici, 12. 9. 2015
Včeraj sem se drugo leto zapored udeležil 8 kilometrskega Groharjevega teka v Sorici na lepi, razgibani progi...stalno gor dol z vmesnimi ravninskimi vložki, ko se začne vzpon, veš da ni dolg, prav tako je s spusti in take proge so mi všeč. Vreme je bilo za razliko od lani, ko je cel teden in tudi na dan prireditve deževalo, tokrat lepo, sončno z malce vetra. Tek šteje za Gorenjski pokal, letos je bila to celo zaključna prireditev za leto 2015.
Žal je udeležba na pokalnih tekih že nekaj let v upadanju, včerajšnjemu teku v Sorici se je verjetno poznal tudi dopoldanski tek na Brdu. Jaz imam o tem svoje mnenje, jasno je, da imajo "majhni" vse tisto, kar imajo "veliki", s tem, da "velikim" običajno manjka prijetne domačnosti, kakršno običajno najdemo na "vaških dirkah"...in pravkar berem, kako na "velikem" Brdu varnostnik ni pustil na prizorišče spremljevalke s koker španjelom,..to pa je primitiven odnos, ki mi dvigne pritisk in t.i. "veliki" teki me (nekaj časa) ne vidijo več.
Kakorkoli že, z včerajšnjo Sorico sem zelo zadovoljen, tudi s svojim tekom in če bo vse v redu(mislim zdravje pa to...), se bom še vračal.
Kratka analiza mojih zadnjih dveh tekov, prejšnji teden Črna prst, sedaj Sorica. Seveda sta progi povsem različni in neprimerljivi, a pokazalo se je: v klancih sem bil vedno slab in tukaj ni nobenih pozitivnih sprememb, ne glede na to, kaj počnem. (Relativna) ravnina mi gre veliko bolje, sicer glede na moje treninge, sestavljene v največji meri iz službenega "stopniščanja" in pretečenih slabih 100 km na mesec (večinoma v klancih brez česarkoli, kar bi bilo podobno treningu hitrosti) moje tekmovalne predstave niso ravno bleščeče, ampak "kopriva ne pozebe" (se je včeraj nekdo slikovito izrazil). Bila je pa včerajšnja tekma moja tretja v zadnjem času in mislim, da tole tekmovalno dihanje "na škrge" že daje rezultate.
Tule so rezultati, včerajšnji in skupni za pokal!
:::
Žal je udeležba na pokalnih tekih že nekaj let v upadanju, včerajšnjemu teku v Sorici se je verjetno poznal tudi dopoldanski tek na Brdu. Jaz imam o tem svoje mnenje, jasno je, da imajo "majhni" vse tisto, kar imajo "veliki", s tem, da "velikim" običajno manjka prijetne domačnosti, kakršno običajno najdemo na "vaških dirkah"...in pravkar berem, kako na "velikem" Brdu varnostnik ni pustil na prizorišče spremljevalke s koker španjelom,..to pa je primitiven odnos, ki mi dvigne pritisk in t.i. "veliki" teki me (nekaj časa) ne vidijo več.
Kakorkoli že, z včerajšnjo Sorico sem zelo zadovoljen, tudi s svojim tekom in če bo vse v redu(mislim zdravje pa to...), se bom še vračal.
Kratka analiza mojih zadnjih dveh tekov, prejšnji teden Črna prst, sedaj Sorica. Seveda sta progi povsem različni in neprimerljivi, a pokazalo se je: v klancih sem bil vedno slab in tukaj ni nobenih pozitivnih sprememb, ne glede na to, kaj počnem. (Relativna) ravnina mi gre veliko bolje, sicer glede na moje treninge, sestavljene v največji meri iz službenega "stopniščanja" in pretečenih slabih 100 km na mesec (večinoma v klancih brez česarkoli, kar bi bilo podobno treningu hitrosti) moje tekmovalne predstave niso ravno bleščeče, ampak "kopriva ne pozebe" (se je včeraj nekdo slikovito izrazil). Bila je pa včerajšnja tekma moja tretja v zadnjem času in mislim, da tole tekmovalno dihanje "na škrge" že daje rezultate.
Tule so rezultati, včerajšnji in skupni za pokal!
:::
sobota, 5. september 2015
22. tek iz Podbrda na Črno prst, 5. september 2015
| Višinska razlika | 1320 m |
| Trajanje/dolžina | 6,3 km |
Podatki, ki nakazujejo pravi gorski tek. Za večino hojo, z namenom priti v najkrajšem času iz Podbrda do koče na Črni prsti. Tek s tradicijo, ki tudi v bolj vprašljivem vremenu še vedno privabi dobrih sto tekačev (87+17)
Skoraj nerodno mi je povedati, da sem se tega tako legendarnega teka danes udeležil šele drugič. Prvič je bilo 7. avgusta 2004 na malce spremenjeni progi: tek je takrat štel tudi za slovenski pokal v gorskem teku.
Sedaj je tek skupaj z KBK, tekom na Ratitovec in GM40 vključen v Pušeljc gorskih tekov in letos sem bil 1/33 tekačev udeležencev vseh štirih tekov. Današnji razglasitvi rezultatov je sledil zaključek in podelitev nagrad uspešnim nabirateljem gorskih rožic. Pa naslednje leto spet, začne se s KBK!
S svojim vzpenjanjem sem čisto zadovoljen, rezultat pa sorazmeren treningu. Organizacija teka odlična, sadna kupa na vrhu, hrana po mojem okusu v dolini (ajdovi žganci in jota so zakon!), dobra družba...
Nekaj fotk je že objavila Valentina na Tekaškem forumu, nekaj jih še pričakujem, prav tako tudi rezultate.
Nekaj poročil in fotk ter rezultati na Tekaškem forumu! Klikni!
LP, vencelj
Nekaj fotk je že objavila Valentina na Tekaškem forumu, nekaj jih še pričakujem, prav tako tudi rezultate.
Nekaj poročil in fotk ter rezultati na Tekaškem forumu! Klikni!
LP, vencelj
:::
ponedeljek, 31. avgust 2015
Lovljenje poletja za rep
Ta vikend sta potekali (vsaj) dve lepi, da ne rečem čudoviti tekaški preizkušnji, ena v soboto, druga v nedeljo. Zelo različni: v soboto TF 10-ka, 25 krogov na atletski stezi v Domžalah, v nedeljo pa gorski tek na Dražgoško goro.
Tokrat sem spet imel močne razloge za neudeležbo. Z Romano sva zelo na hitro izkoristila (morda zadnji) lep, vroč vikend, vzela dva dni dopusta in skufrala za štiri dni na Krk. Bilo je super, poleg tega pa sem lahko vsakodnevno popravljal svoje (zadnje čase bolj revno) tekaško povprečje.
Vsekakor pa imam letos v planu Črno prst! Ja, to soboto bo!
Tokrat sem spet imel močne razloge za neudeležbo. Z Romano sva zelo na hitro izkoristila (morda zadnji) lep, vroč vikend, vzela dva dni dopusta in skufrala za štiri dni na Krk. Bilo je super, poleg tega pa sem lahko vsakodnevno popravljal svoje (zadnje čase bolj revno) tekaško povprečje.
Vsekakor pa imam letos v planu Črno prst! Ja, to soboto bo!
ponedeljek, 24. avgust 2015
Tekaško leto se počasi preveša v jesen
Še ena ultra trail "zabava" je pred vrati. SLO trail 100 (tretji vikend v septembru) prinaša tri razdalje, 50 km, 100 km in 100 milj.
Prijavljen za najkrajšo, "cici" varianto, 50 km. Start Predjama, trasa nekje po Nanosu, cilj Postojna.
Želel bi si pa malce več odzivnosti s strani organizatorjev, niti na spletni strani in ne na FB že dolgo nobenega dogajanja, novic... Nekako sem prišel do sklepa, da so (verjetno) podaljšali prijave do konca avgusta, kar je pa še vedno skoraj tri tedne do tekme...
Od dopusta na morju začetek julija praktično skoraj ne treniram več, služba mi popolnoma zadostuje. Jutranji hitri solo vzpon s Prtovča na Ratitovec prejšnjo in to soboto, pa zadnjič tek na Talež...
V planu imam utrgati še četrti, zadnji cvet pušeljca gorskih tekov, Po KBK, teku na Ratitovec in UPT bo to tek iz Podbrda na Črno prst v soboto, 5. septembra.
Spet imam nove superge!
Tekaško sem se skoraj povsem preusmeril v klance in sedaj ugotavljam, da v svoji kolekciji praktično nimam več uporabnega cestnega copata. Ampak tudi nove so pravi terenec. Nenačrtovano in nepričakovano, vendar mislim, da bi bil greh pustiti v trgovini salomonove speedcross za 75€. Vedno sem trdil, da so salomonke precenjene, prav speedcross pa je model, ki sem si ga želel, če bi se vendarle odločil...a ne za običajno ceno.
OK. sedaj jih imam!
Gremo naprej!
Prijavljen za najkrajšo, "cici" varianto, 50 km. Start Predjama, trasa nekje po Nanosu, cilj Postojna.
Želel bi si pa malce več odzivnosti s strani organizatorjev, niti na spletni strani in ne na FB že dolgo nobenega dogajanja, novic... Nekako sem prišel do sklepa, da so (verjetno) podaljšali prijave do konca avgusta, kar je pa še vedno skoraj tri tedne do tekme...
Od dopusta na morju začetek julija praktično skoraj ne treniram več, služba mi popolnoma zadostuje. Jutranji hitri solo vzpon s Prtovča na Ratitovec prejšnjo in to soboto, pa zadnjič tek na Talež...
V planu imam utrgati še četrti, zadnji cvet pušeljca gorskih tekov, Po KBK, teku na Ratitovec in UPT bo to tek iz Podbrda na Črno prst v soboto, 5. septembra.
Spet imam nove superge!
Tekaško sem se skoraj povsem preusmeril v klance in sedaj ugotavljam, da v svoji kolekciji praktično nimam več uporabnega cestnega copata. Ampak tudi nove so pravi terenec. Nenačrtovano in nepričakovano, vendar mislim, da bi bil greh pustiti v trgovini salomonove speedcross za 75€. Vedno sem trdil, da so salomonke precenjene, prav speedcross pa je model, ki sem si ga želel, če bi se vendarle odločil...a ne za običajno ceno.
OK. sedaj jih imam!
Gremo naprej!
ponedeljek, 10. avgust 2015
Tek na Talež, 9. avgust 2015
(Nordix Taležlauf 2015)
Lovska koča Talež leži na razglednem robu Jelovice v bližini istoimenske planine in včeraj je tam potekal 4. tek s startom na Savskem mostu v bližini Ribna pri Bledu, proga pa nas po 8,5 km teka po makadamskih cestah, gozdnih poteh in planinskih stezah pripelje do cilja pri lovski koči.
Dopustniške lekcije
Če hočeš imeti res pravi dopust, moraš nekam odpotovati! Tak dopust sva si privoščila začetek julija na morju in takrat sem v desetih desetkrat tekel. Potem dva težka službena tedna in sedaj dva tedna kolektivnega dopusta. Doma, pravzaprav v Danjah. Dela vse dni čez glavo. V dveh tednih samo štirje skupni poznopopoldanski vzponi na Ratitovec, teka nič.
Taležlauf
In potem sem se v nedeljo zjutraj spomnil, da bi pa vendarle šla na Talež. In sva, ona po krajši varianti, jaz pa naokrog po progi, tekmovalno. No ja, niti ne tako zelo tekmovalno, bolj zato, da se nekaj dogaja, glede na količino in intenzivnost svojih "treningov" pa sem vendarle zadovoljen. Pa tudi paše, že dolgo nisem gnal telo na takih obratih...Tega pa itak ne morem pričakovati, da bi bil vedno hitrejši. EMŠO.
Trasa mi je všeč, tek v naravi, tekaški makadamski cestni klanci in bolj pohodniški planinski vzponi, najbolj pa mi ustreza zadnji spust s Tolstega vrha do koče. Organizacija dobra, kremšnite špica...
Rezultati so pa na Tekaškem forumu.
Se vidimo na kakšnem podobnem dogodku!
Aja, pa za SLO trail 100 sem se prijavil. Na cici varianto, najkrajšo, dobrih 50 km. Premalo kilometrov za kaj daljšega, čeprav jih tudi za UPT nisem delal več kot 100 na mesec. Pri 100 km me najbolj moti start ob 16. uri, garantirano celonočno, 100 milj (oz. po podatkih iz razpisa še kakšnih 20 km več) je pa sploh "tumač."
Lovska koča Talež leži na razglednem robu Jelovice v bližini istoimenske planine in včeraj je tam potekal 4. tek s startom na Savskem mostu v bližini Ribna pri Bledu, proga pa nas po 8,5 km teka po makadamskih cestah, gozdnih poteh in planinskih stezah pripelje do cilja pri lovski koči.
Dopustniške lekcije
Če hočeš imeti res pravi dopust, moraš nekam odpotovati! Tak dopust sva si privoščila začetek julija na morju in takrat sem v desetih desetkrat tekel. Potem dva težka službena tedna in sedaj dva tedna kolektivnega dopusta. Doma, pravzaprav v Danjah. Dela vse dni čez glavo. V dveh tednih samo štirje skupni poznopopoldanski vzponi na Ratitovec, teka nič.
Taležlauf
In potem sem se v nedeljo zjutraj spomnil, da bi pa vendarle šla na Talež. In sva, ona po krajši varianti, jaz pa naokrog po progi, tekmovalno. No ja, niti ne tako zelo tekmovalno, bolj zato, da se nekaj dogaja, glede na količino in intenzivnost svojih "treningov" pa sem vendarle zadovoljen. Pa tudi paše, že dolgo nisem gnal telo na takih obratih...Tega pa itak ne morem pričakovati, da bi bil vedno hitrejši. EMŠO.
Trasa mi je všeč, tek v naravi, tekaški makadamski cestni klanci in bolj pohodniški planinski vzponi, najbolj pa mi ustreza zadnji spust s Tolstega vrha do koče. Organizacija dobra, kremšnite špica...
Rezultati so pa na Tekaškem forumu.
Se vidimo na kakšnem podobnem dogodku!
Aja, pa za SLO trail 100 sem se prijavil. Na cici varianto, najkrajšo, dobrih 50 km. Premalo kilometrov za kaj daljšega, čeprav jih tudi za UPT nisem delal več kot 100 na mesec. Pri 100 km me najbolj moti start ob 16. uri, garantirano celonočno, 100 milj (oz. po podatkih iz razpisa še kakšnih 20 km več) je pa sploh "tumač."
nedelja, 12. julij 2015
Železniki- Ratitovec- Dražgoše (poletna izvedba na horuk)
Po desetih dneh dopustniškega tekanja ob morju in dveh dneh počitka je včeraj zvečer kot naročeno prišlo vabilo na krog Železniki- Prtovč- Ratitovec- Dražgoše. Zaradi kasnejših obveznosti sva se z Markom dogovorila za zgoden start ob 5. uri iz Železnikov. Za razliko od običajne zimske izvedbe (Dražgoške prireditve začetek januarja- nočni pohod)) tokrat do Prtovča nisva šla po cesti, pač pa skozi Dašnico v Podlonk, do lovske koče na Toli (Prtovč) in po varianti čez Razor na vrh. Po postanku sva nadaljevala po trasi zimske variante čez Kosmati vrh in Ledine do Rastovke ter po robu Dražgoške gore do (nekdaj) vzletne rampe, kjer imajo Dražgošani vpisno knjigo, pri spustu v Dražgoše pa sva se odločila za desno, bolj strmo stezo, ki naju je pripeljala do ostankov stare, med vojno porušene cerkve. Sledil je le še spust na Rudno in na izhodišče v Železnike. Okrog 27 km, za kar sva, skupaj s postanki, potrebovala 5 ur in pol (neto kako uro manj).
Odlična tura v krasnem vremenu, ravno prav za porabo včerajšnjih piknik kalorij.
In spet sem enkrat preverjal težo prej in potem. Čeprav nisem čutil žeje oz. sem pil, kolikor sem potreboval (po občutku), s sabo sem imel meh 1,5 l, a ga nisem izpraznil, sem med potjo izgubil 2,5 kg.
Hvala, Marko, da si me "zbezal" na pot, bilo je res super!
:::
 |
| Podlonk |
 |
| Julijske alpe s Triglavom |
 |
| Pri koči na Ratitovcu |
 |
| Na Kosmatem vrhu |
 |
| Razgledi z Vratnega roba na Dražgoški gori |
 |
| Podlonk, Prtovška cerkev (bela pika na desni), najvišji vrh zadaj je Blegoš |
 |
| Dražgoše z Vratnega roba |
 |
| Rudno in dražgoški spomenik |
 |
| Rudno in Železniki (Log in naselje Na Kresu) |
 |
| Novakova domačija, Podlonk, Prtovč in Ratitovec |
Odlična tura v krasnem vremenu, ravno prav za porabo včerajšnjih piknik kalorij.
In spet sem enkrat preverjal težo prej in potem. Čeprav nisem čutil žeje oz. sem pil, kolikor sem potreboval (po občutku), s sabo sem imel meh 1,5 l, a ga nisem izpraznil, sem med potjo izgubil 2,5 kg.
Hvala, Marko, da si me "zbezal" na pot, bilo je res super!
:::
sobota, 11. julij 2015
Dopustniški tek
10 dni dopusta, 10 dni morja. Vroče. Pa vendarle tečem. Zakaj pa ne? Saj imam vendar čas in navsezadnje, nekaj moram početi.
Že večkrat sem rekel, da na morje ne grem na dopust pač pa na priprave. Tudi tokrat sem tekel vsak dan, v povprečju dobro uro. Vedno zvečer, največkrat okrog 19. ure, nekajkrat tudi prej, okrog 17-ih. Prevroče? Niti ne, tudi telo se mora navajati na take pogoje. Za tisto uro še pijače ni potrebno jemati s sabo. Zjutraj je sicer bolj sveže, ampak se mi res ne da vstajati ob 6.uri samo zato, da bi šel na tek. To je potem že kot obveznost in tega ne maram.
Od doma sem s sabo vzel tudi salomonov "dirkalni ruzak" z mehom, za vsak slučaj, če bi se spravil na kak jutranji daljši tek. Rabil sem ga le enkrat, ko sva šla z Romano ob 11. uri na "romanje" do Sv. Foške in sva s sabo vzela nekaj nujnih stvari + pijačo.
Tereni so za tek odlični in zelo različni. Istrske makadamske ceste v kombinaciji s povezovalnimi stezami, s kilometri skalnatih obal, pa tudi z asfaltom...kakor komu ljubo. Ko se v vsakem križišču sproti odločaš, kam naprej; ko nekje "bogu za hrbtom" naletiš na zajce, kače, želve...; razgibana istrska pokrajina; prašna cesta spodaj in vroče sonce zgoraj...ne, dolgčas pa res ni. V tem najdem pravo motivacijo za tek!
Planirano pomladno tekaško tekmovalno obdobje se je z UPT zaključilo, sedaj moram nekaj domisliti za naprej in potem se spet kaj oglasim. Dvema delovnima tednoma sledi kolektivni dopust...
::
Že večkrat sem rekel, da na morje ne grem na dopust pač pa na priprave. Tudi tokrat sem tekel vsak dan, v povprečju dobro uro. Vedno zvečer, največkrat okrog 19. ure, nekajkrat tudi prej, okrog 17-ih. Prevroče? Niti ne, tudi telo se mora navajati na take pogoje. Za tisto uro še pijače ni potrebno jemati s sabo. Zjutraj je sicer bolj sveže, ampak se mi res ne da vstajati ob 6.uri samo zato, da bi šel na tek. To je potem že kot obveznost in tega ne maram.
Od doma sem s sabo vzel tudi salomonov "dirkalni ruzak" z mehom, za vsak slučaj, če bi se spravil na kak jutranji daljši tek. Rabil sem ga le enkrat, ko sva šla z Romano ob 11. uri na "romanje" do Sv. Foške in sva s sabo vzela nekaj nujnih stvari + pijačo.
Tereni so za tek odlični in zelo različni. Istrske makadamske ceste v kombinaciji s povezovalnimi stezami, s kilometri skalnatih obal, pa tudi z asfaltom...kakor komu ljubo. Ko se v vsakem križišču sproti odločaš, kam naprej; ko nekje "bogu za hrbtom" naletiš na zajce, kače, želve...; razgibana istrska pokrajina; prašna cesta spodaj in vroče sonce zgoraj...ne, dolgčas pa res ni. V tem najdem pravo motivacijo za tek!
Planirano pomladno tekaško tekmovalno obdobje se je z UPT zaključilo, sedaj moram nekaj domisliti za naprej in potem se spet kaj oglasim. Dvema delovnima tednoma sledi kolektivni dopust...
::
ponedeljek, 22. junij 2015
Ultra pušeljc trail 2015
Veselje, zadovoljstvo, ponos...to so bila čustva, ki so me preplavljala v soboto 15 minut pred polnočjo, ko sem po 17 urah in 46 minutah "prijurišal" v prireditveni šotor v Podbrdu na cilj 107 kilometrskega UPT. To je bila pika na i vseh priprav, ki so se začele že lansko jesen s trasiranjem, iskanjem in izbiranjem pravih poti, primernih povezav...Neverjeten organizacijski projekt, ki je svoj vrhunec doživel v soboto, 20. junija.
Z mislimi, ki so se mi podile po glavi v četrtek in petek, ko smo opravljali zadnja dela na trasi ter potem v soboto pred in med samo tekmo, bi lahko napolnil knjigo, če bi jih sproti pisal. Hvalabogu jih nisem...
V soboto zjutraj nisem bil pravi. Verjetno prestrašen. Med vožnjo proti Podbrdu me je prešinilo: kaj hudiča pa počenjaš? Ura je pol petih zjutraj, pojdi lepo nazaj domov v toplo posteljo in prespi vse skupaj. A to ne gre tako, ne moreš po vseh mesecih sedaj pred zadnjim dejanjem odnehati! Grem opravit s svojo prvo 100 kilometrsko tekmovalno preizkušnjo!
Same tekmovalne priprave niso bile pri meni nič drugačne kot kadarkoli prej. Hitrosti (intervalni treningi itd.) že več let ne treniram več, po programih nisem delal nikoli. Tudi sedaj ne. Dobrih 100 km na mesec, v zadnjem času večinoma klanci. Pred pol leta, ko sem se prijavil za UPT, sem nameraval nabaviti tekaško uro...pa je nisem in tudi v soboto sem bil na progi brez.
V prejšnjem zapisu nisem hotel razpredati svojih teorij, koliko časa naj bi potreboval za traso, sedaj z veseljem ugotavljam, da nisem prav veliko ustrelil mimo, kolikor sem, pa v pozitivno smer.
Ko sva se kakih 10 dni nazaj ob pol sedmih zvečer z Romano vzpenjala po trasi UPT iz Železnikov čez Kres, sem v šali rekel, da bom zelo vesel, če bom na tekmi ob istem času na istem mestu. Velika želja mi je bila čim manj nočnega teka, to mi je bilo vedno kr`neki.
Potem sem v soboto na tekmi nadaljeval iz Železnikov proti Ratitovcu 10 min pred 18 uro, torej kake pol ure prej. Odlično!
Lahko pa bi bilo tudi drugače. Vremenske razmere na Blegošu. Premočeni do kosti, premraženi, niti rok nisem čutil. Rokavice sem imel, pa so bile takoj premočene...bil sem eden tistih, ki so se odločili za "bivakiranje" v koči...od tu do odstopa je pa samo še majhen korak. Po 40 minutah je dež prenehal, za Ratitovcem se je jasnilo, torej pot pod noge do Železnikov in v suhe cunje, potem pa naprej. Težka, a najpomembnejša odločitev. Ne vem, kako bi se danes počutil, če bi takrat odnehal.
Noč me je ujela malo pred Danjarsko planino, končni rezultat v cilju pa je bil za 15 minut boljši od željenih 18 ur (ne bom rekel pričakovanih).
Kaj se je zgodilo s krči?
Po Vipava trailu, kjer sem tekel na 50 km razdalji in so se mi krči začeli že po 20 km teka ter potem vseskozi do konca, sem se zelo bal, kako bo tokrat. Kaj takega ne bi rad še enkrat dal skozi.
A neverjetno: kaže, da so ukrepi ("filanje" z magnezijem v tednih pred UPT, ena fizioterapija, vsakodnevne raztezne vaje..) 100% zalegli- na UPT me na celotni trasi ni niti enkrat niti opozorilo, da bi bilo lahko kaj narobe. Nobenih krčev! In nobenega musklfibra.
Čestitke organizatorjem, čestitke tekmovalcem na vseh razdaljah...
Hvala vsem, ki so se trudili z nami, tekači, stregli našim muham in maksimalno dobro skrbeli, da nam je bilo lepo...
Rezultati za vse razdalje in vse kategorije!
Zmagovalci vsi!
:::
Z mislimi, ki so se mi podile po glavi v četrtek in petek, ko smo opravljali zadnja dela na trasi ter potem v soboto pred in med samo tekmo, bi lahko napolnil knjigo, če bi jih sproti pisal. Hvalabogu jih nisem...
V soboto zjutraj nisem bil pravi. Verjetno prestrašen. Med vožnjo proti Podbrdu me je prešinilo: kaj hudiča pa počenjaš? Ura je pol petih zjutraj, pojdi lepo nazaj domov v toplo posteljo in prespi vse skupaj. A to ne gre tako, ne moreš po vseh mesecih sedaj pred zadnjim dejanjem odnehati! Grem opravit s svojo prvo 100 kilometrsko tekmovalno preizkušnjo!
Same tekmovalne priprave niso bile pri meni nič drugačne kot kadarkoli prej. Hitrosti (intervalni treningi itd.) že več let ne treniram več, po programih nisem delal nikoli. Tudi sedaj ne. Dobrih 100 km na mesec, v zadnjem času večinoma klanci. Pred pol leta, ko sem se prijavil za UPT, sem nameraval nabaviti tekaško uro...pa je nisem in tudi v soboto sem bil na progi brez.
V prejšnjem zapisu nisem hotel razpredati svojih teorij, koliko časa naj bi potreboval za traso, sedaj z veseljem ugotavljam, da nisem prav veliko ustrelil mimo, kolikor sem, pa v pozitivno smer.
Ko sva se kakih 10 dni nazaj ob pol sedmih zvečer z Romano vzpenjala po trasi UPT iz Železnikov čez Kres, sem v šali rekel, da bom zelo vesel, če bom na tekmi ob istem času na istem mestu. Velika želja mi je bila čim manj nočnega teka, to mi je bilo vedno kr`neki.
Potem sem v soboto na tekmi nadaljeval iz Železnikov proti Ratitovcu 10 min pred 18 uro, torej kake pol ure prej. Odlično!
Lahko pa bi bilo tudi drugače. Vremenske razmere na Blegošu. Premočeni do kosti, premraženi, niti rok nisem čutil. Rokavice sem imel, pa so bile takoj premočene...bil sem eden tistih, ki so se odločili za "bivakiranje" v koči...od tu do odstopa je pa samo še majhen korak. Po 40 minutah je dež prenehal, za Ratitovcem se je jasnilo, torej pot pod noge do Železnikov in v suhe cunje, potem pa naprej. Težka, a najpomembnejša odločitev. Ne vem, kako bi se danes počutil, če bi takrat odnehal.
Noč me je ujela malo pred Danjarsko planino, končni rezultat v cilju pa je bil za 15 minut boljši od željenih 18 ur (ne bom rekel pričakovanih).
Kaj se je zgodilo s krči?
Po Vipava trailu, kjer sem tekel na 50 km razdalji in so se mi krči začeli že po 20 km teka ter potem vseskozi do konca, sem se zelo bal, kako bo tokrat. Kaj takega ne bi rad še enkrat dal skozi.
A neverjetno: kaže, da so ukrepi ("filanje" z magnezijem v tednih pred UPT, ena fizioterapija, vsakodnevne raztezne vaje..) 100% zalegli- na UPT me na celotni trasi ni niti enkrat niti opozorilo, da bi bilo lahko kaj narobe. Nobenih krčev! In nobenega musklfibra.
Čestitke organizatorjem, čestitke tekmovalcem na vseh razdaljah...
Hvala vsem, ki so se trudili z nami, tekači, stregli našim muham in maksimalno dobro skrbeli, da nam je bilo lepo...
Rezultati za vse razdalje in vse kategorije!
Zmagovalci vsi!
 |
| Prihod na okrepčevalnico v Kopačnici |
:::
nedelja, 14. junij 2015
Zdaj smo pa tam!
Vsem ljubiteljem rožic in ultra traila se bliža eden vrhuncev sezone.
Že takoj povem, da je tale pisarija eno samo bluzenje, bolj primerno za moj drugi dnevnik, ki je sicer manj obiskan, čeprav so nekatere vsebine morda tudi zanimive, vsaj za razmislek, po lastni presoji pač. Vsak iskalec resnice mora biti vnaprej pripravljen sprejeti jo...
Nočni pohodi
Velik del udeležencev UPT mora v zadnjem delu računati na nočni pohod. Marsikdo bo v Železnike prišel ponoči. Dobrih 70 km, torej šele na 2/3 proge. Vsi pa vedo, kam gredo, v kaj se podajajo. Zreli ljudje, ki vedo, kaj delajo, kaj jih čaka in se na to, eni bolj, drugi manj, ustrezno pripravijo. Naloga organizatorja je, da traso označi tako, da udeleženec v vsakem trenutku ve, da je na pravi poti.
Malce sem zraven. Ravno toliko, da verjamem, da bodo stvari izvedene tako, kot morajo biti. Že dolgo sem imel v misli kratek nočni pohod za preizkus nočnega gibanja, čelne svetilke in svetlečih oznak na progi, ampak je sedaj dan že tako dolg, zjutraj pa služba, da je bil potem, ko se je stemnilo, čas veliko bolj primeren za v posteljo kot pa za na teren. V četrtek sem vendarle šel ob 21:15 iz Železnikov, za dobro uro. Sem zelo zadovoljen, lučka OK, oznake dobro vidne...
Vreme
Bo! Kakršnokoli že, bo! Danes sem se prvič letos zapeljal na Prtovč z namenom, da osvojim Ratitovec. Opoldne. S palicami. Na Ratitovcu sem bil letos sicer (recimo) 7x (se mi pa res ne da sedaj preverjat po zapiskih), a vedno le v mimohodu, ne zgolj z namenom osvojiti vrh (npr. iz Železnikov v Dražgoše, ogledna tura iz Železnikov na Soriško...itd.), razen prejšnje nedelje, ko sem bil udeleženec teka na Ratitovec iz Železnikov. Na Prtovču sonce in vetrovno, do Podna (leva varianta po trasi) umirjeno, nato do vrha dež, veter, zgoraj megla, celo sodra. Koča itak odprta (je že od začetka junija stalno, tudi med tednom), ampak se sploh nisem ustavil. Ker sem bil "tekaški", v kratkih hlačah in majici, brez preoblačenja, bi me začelo zebsti in se potem sploh ne bi mogel ogreti. Na Poden gor, Razor dol, Na Prtovču pa spet sonce.
Tek in rock
Nočno gibanje preizkušeno. Gibanje s palicami preizkušeno. Hitre spremembe vremena, dež, veter...preizkušeno. Nikoli dovolj, ampak bolje nekaj kot nič.
Ob 19. uri sem naredil še en enourni "rukar" gibanja gore-dole, menjavanje ritma... In nepredvideni dogodki: na dnu spusta sem naletel na metal žur, pravi lokalni koncert rock skupin. Prijetna domača zadeva, v glavnem znani ljudje in dobra "muzka". Vseeno sem s trdno voljo po krajšem postanku nadaljeval po začrtani trasi nekam v breg...in si potem doma za nadomestek zavrtel eno domačo! Loud!
Koliko časa za traso?
Imate kakšno lažje vprašanje? Na osnovi česa bi to lahko izračunal? Naj upoštevam idealne razmere ali cel kup nepredvidenih (neljubih) dogodkov na poti. Če povzamem Jožkota: zeeeeelooo veliko korakov in pri vsakem od njih se ti lahko nekaj zgodi...
Po nekaterih špekulacijah sem se vendarle tudi jaz lotil teorije...Ne, ne bom o tem! Čez 168 ur bo izid jasen!
Kaj me še čaka v tem tednu?
Predvsem veliko dela v službi. Menda bo težak teden, pa še eden iz ekipe nam manjka...Upal sem na malce počitka, pa slabo kaže. Potem označevanje proge v petek, dan pred tekmo. Računal sem na dvig številke v petek, da zadeve normalno uredim, sedaj mi kaže na še bolj zgodno vstajanje, bezlanje in kup živčnosti v soboto zjutraj. Vse to usklajevanje me že sedaj dela živčnega...Pa bo že nekako, itak je vedno tako, vse na kupu...
Imejte se skrajno lepo, naslednji vikend se pa itak vidimo,
LP, vencelj
Že takoj povem, da je tale pisarija eno samo bluzenje, bolj primerno za moj drugi dnevnik, ki je sicer manj obiskan, čeprav so nekatere vsebine morda tudi zanimive, vsaj za razmislek, po lastni presoji pač. Vsak iskalec resnice mora biti vnaprej pripravljen sprejeti jo...
Nočni pohodi
Velik del udeležencev UPT mora v zadnjem delu računati na nočni pohod. Marsikdo bo v Železnike prišel ponoči. Dobrih 70 km, torej šele na 2/3 proge. Vsi pa vedo, kam gredo, v kaj se podajajo. Zreli ljudje, ki vedo, kaj delajo, kaj jih čaka in se na to, eni bolj, drugi manj, ustrezno pripravijo. Naloga organizatorja je, da traso označi tako, da udeleženec v vsakem trenutku ve, da je na pravi poti.
Malce sem zraven. Ravno toliko, da verjamem, da bodo stvari izvedene tako, kot morajo biti. Že dolgo sem imel v misli kratek nočni pohod za preizkus nočnega gibanja, čelne svetilke in svetlečih oznak na progi, ampak je sedaj dan že tako dolg, zjutraj pa služba, da je bil potem, ko se je stemnilo, čas veliko bolj primeren za v posteljo kot pa za na teren. V četrtek sem vendarle šel ob 21:15 iz Železnikov, za dobro uro. Sem zelo zadovoljen, lučka OK, oznake dobro vidne...
Vreme
Bo! Kakršnokoli že, bo! Danes sem se prvič letos zapeljal na Prtovč z namenom, da osvojim Ratitovec. Opoldne. S palicami. Na Ratitovcu sem bil letos sicer (recimo) 7x (se mi pa res ne da sedaj preverjat po zapiskih), a vedno le v mimohodu, ne zgolj z namenom osvojiti vrh (npr. iz Železnikov v Dražgoše, ogledna tura iz Železnikov na Soriško...itd.), razen prejšnje nedelje, ko sem bil udeleženec teka na Ratitovec iz Železnikov. Na Prtovču sonce in vetrovno, do Podna (leva varianta po trasi) umirjeno, nato do vrha dež, veter, zgoraj megla, celo sodra. Koča itak odprta (je že od začetka junija stalno, tudi med tednom), ampak se sploh nisem ustavil. Ker sem bil "tekaški", v kratkih hlačah in majici, brez preoblačenja, bi me začelo zebsti in se potem sploh ne bi mogel ogreti. Na Poden gor, Razor dol, Na Prtovču pa spet sonce.
Tek in rock
Nočno gibanje preizkušeno. Gibanje s palicami preizkušeno. Hitre spremembe vremena, dež, veter...preizkušeno. Nikoli dovolj, ampak bolje nekaj kot nič.
Ob 19. uri sem naredil še en enourni "rukar" gibanja gore-dole, menjavanje ritma... In nepredvideni dogodki: na dnu spusta sem naletel na metal žur, pravi lokalni koncert rock skupin. Prijetna domača zadeva, v glavnem znani ljudje in dobra "muzka". Vseeno sem s trdno voljo po krajšem postanku nadaljeval po začrtani trasi nekam v breg...in si potem doma za nadomestek zavrtel eno domačo! Loud!
Koliko časa za traso?
Imate kakšno lažje vprašanje? Na osnovi česa bi to lahko izračunal? Naj upoštevam idealne razmere ali cel kup nepredvidenih (neljubih) dogodkov na poti. Če povzamem Jožkota: zeeeeelooo veliko korakov in pri vsakem od njih se ti lahko nekaj zgodi...
Po nekaterih špekulacijah sem se vendarle tudi jaz lotil teorije...Ne, ne bom o tem! Čez 168 ur bo izid jasen!
Kaj me še čaka v tem tednu?
Predvsem veliko dela v službi. Menda bo težak teden, pa še eden iz ekipe nam manjka...Upal sem na malce počitka, pa slabo kaže. Potem označevanje proge v petek, dan pred tekmo. Računal sem na dvig številke v petek, da zadeve normalno uredim, sedaj mi kaže na še bolj zgodno vstajanje, bezlanje in kup živčnosti v soboto zjutraj. Vse to usklajevanje me že sedaj dela živčnega...Pa bo že nekako, itak je vedno tako, vse na kupu...
Imejte se skrajno lepo, naslednji vikend se pa itak vidimo,
LP, vencelj
ponedeljek, 8. junij 2015
Ratitovški tekaški praznik 2015
Železniki, 7. junij 2015
Začelo se je seveda že veliko prej. Približno pol leta prej. Hoteli smo, da bi bil jubilejni 20. tek na Ratitovec nekaj posebnega, korak naprej. Danes lahko rečem, da je uspelo.
Tek je v sončne Železnike privabil lepo število tekačev, na trasah s ciljem pri koči na Ratitovcu (od mladincev do veteranov) jih je teklo dobrih 180, krožne proge za mlajše kategorije s startom in ciljem v Železnikih pa so privabile dobrih 50 tekmovalcev.
Če dodamo še sobotni prvi test hoje na 2 km v Železnikih in družinski tek, letos izveden drugič, potem res lahko rečem, da se je tek na Ratitovec razvil v pravi festival teka, za vsakogar nekaj.
Čeprav sprva nisem nameraval teči, sem se potem vendarle prijavil...in odtekel. Na srečo precejšen del proge poteka po gozdu, ki s svojo senco malce ublaži vročino. Predvsem spremenjeni del trase je bil dobrodošel, tek po stari trasi po asfaltu skozi Podlonk, na odprtem, bi bil večja muka.
Moj tek, pravzaprav bolj hoja, ne sodi med vrhunske dosežke, klanci pač...tako kot pravi Vilko, nekje v skalah v zgornjem delu proge: "dajmo, sedaj si na domačem terenu!"..."pa kaj mi pomaga domači teren, če ni energije, je vseeno, domač ali pa kje drugje".
In sem z rezultatom 1:34:42 pač zadovoljen. Tudi Aleksandrovo razmišljanje je na mestu: kaj mi pomaga priti 10 min hitreje, če sem potem "mrtev".
Rezultati (tisti na dolgi progi iz Železnikov na Ratitovec zaradi spremenjene trase niso primerljivi s prejšnjimi leti).
Fotk je nekaj že v poročilih na Tekaškem forumu, bo pa zagotovo še kakšna galerija...bom dodal...
To je bila moja letošnja 6. tekma, čez 12 dni bomo spet v teh koncih, na 100 kilometrskem Ultra Pušeljc trailu.
Uživajte v vaši fizični aktivnosti!
Začelo se je seveda že veliko prej. Približno pol leta prej. Hoteli smo, da bi bil jubilejni 20. tek na Ratitovec nekaj posebnega, korak naprej. Danes lahko rečem, da je uspelo.
Tek je v sončne Železnike privabil lepo število tekačev, na trasah s ciljem pri koči na Ratitovcu (od mladincev do veteranov) jih je teklo dobrih 180, krožne proge za mlajše kategorije s startom in ciljem v Železnikih pa so privabile dobrih 50 tekmovalcev.
Če dodamo še sobotni prvi test hoje na 2 km v Železnikih in družinski tek, letos izveden drugič, potem res lahko rečem, da se je tek na Ratitovec razvil v pravi festival teka, za vsakogar nekaj.
Čeprav sprva nisem nameraval teči, sem se potem vendarle prijavil...in odtekel. Na srečo precejšen del proge poteka po gozdu, ki s svojo senco malce ublaži vročino. Predvsem spremenjeni del trase je bil dobrodošel, tek po stari trasi po asfaltu skozi Podlonk, na odprtem, bi bil večja muka.
Moj tek, pravzaprav bolj hoja, ne sodi med vrhunske dosežke, klanci pač...tako kot pravi Vilko, nekje v skalah v zgornjem delu proge: "dajmo, sedaj si na domačem terenu!"..."pa kaj mi pomaga domači teren, če ni energije, je vseeno, domač ali pa kje drugje".
In sem z rezultatom 1:34:42 pač zadovoljen. Tudi Aleksandrovo razmišljanje je na mestu: kaj mi pomaga priti 10 min hitreje, če sem potem "mrtev".
Rezultati (tisti na dolgi progi iz Železnikov na Ratitovec zaradi spremenjene trase niso primerljivi s prejšnjimi leti).
Fotk je nekaj že v poročilih na Tekaškem forumu, bo pa zagotovo še kakšna galerija...bom dodal...
To je bila moja letošnja 6. tekma, čez 12 dni bomo spet v teh koncih, na 100 kilometrskem Ultra Pušeljc trailu.
Uživajte v vaši fizični aktivnosti!
četrtek, 28. maj 2015
Bil je ravno pravi čas
S tem mislim na Vipava trail, ki se je odvijal dovolj zgodaj pred Ultra pušeljc trailom, da sem potem vse skupaj lahko preanaliziral in ugotovil, kaj je še potrebno storiti do stotke. Analiza pa ni dovolj, treba je tudi kaj storiti. In nekaj delam, pa o tem ne bi sedaj prav veliko, morda potem, ko bo na tekmi čas pokazal, ali je tudi kaj efekta.
Morda najpomembnejša je bila moja odločitev za fizioterapijo...po več letih je dozorela ugotovitev, da težave z išiasom ali piriformisom ali križem ali karkoli že je pravi vzrok, niso nekaj normalnega in da je treba nekaj storiti, če bo uspešno, je to dobro, če pa ne, sem pa vsaj poizkusil. Po eni terapiji imam zelo dober občutek, končno pa sem začel tudi sam izvajati raztezne vaje. Par dni potem sem bil na KBK in potem sem imel še nekaj dni težke noge (musklfiber) predvsem zaradi spusta, tam se res nisem "šparal", tako da je prave učinke zaenkrat težko ocenjevati, mislim pa, da bom zadevo še ponovil (oz. bi bilo zelo koristno to storiti večkrat, predvsem po tekmah, ki ti "razsujejo telo").
Špekuliranje
Ko sem malo preračunaval rezultate, sem izračunal (na hitro, ne me držat za morebitne napakice), da sem bil na vrhu vzpona 39., do vmesnega časa pri koči sem jih par prehitel in potem v dolino še več, tako da sem bil v cilju 25., dosegel pa sem 15. čas spusta od koče do Kopačnice.
Treksta SYNC
Prav danes sem jih dobil. Moj tretji Treksta par. Ponovno sem izkoristil kupon za popust, dvema alter ego paroma sedaj sledi model SYNC. Prvi 40 minutni "sprehod" čez Kres (delno po trasi UPT) sva že opravila, zaenkrat bp. Alter ego so me uspešno "nesle" na NajNaj malem maratonu, v Vipavi itd. Za UPT računam na sync.
Tek na Ratitovec
Nisem nameraval, pa sem se potem vendarle odločil. Itak bi bil (oz. sem) del tekaškega praznika pod Ratitovcem, tako ali drugače. Včeraj sem se prijavil. Še zadnja tekma pred UPT. Večji del po trasi UPT.
Na ogledno turo od Porezna do Železnikov v soboto pa ne grem, čeprav me je mikalo, predvsem zato, ker dela s Črnega vrha do Kopačnice ne poznam. Imam filing, da bi tura take dolžine tri tedne pred tekmo lahko zelo negativno vplivala na psiho (naveličanost, vprašanje smiselnosti...).
Sem bil na praznični ponedeljek (dvojni praznik) popoldne nekje na trasi med Davčo in Črnim vrhom.
Morda najpomembnejša je bila moja odločitev za fizioterapijo...po več letih je dozorela ugotovitev, da težave z išiasom ali piriformisom ali križem ali karkoli že je pravi vzrok, niso nekaj normalnega in da je treba nekaj storiti, če bo uspešno, je to dobro, če pa ne, sem pa vsaj poizkusil. Po eni terapiji imam zelo dober občutek, končno pa sem začel tudi sam izvajati raztezne vaje. Par dni potem sem bil na KBK in potem sem imel še nekaj dni težke noge (musklfiber) predvsem zaradi spusta, tam se res nisem "šparal", tako da je prave učinke zaenkrat težko ocenjevati, mislim pa, da bom zadevo še ponovil (oz. bi bilo zelo koristno to storiti večkrat, predvsem po tekmah, ki ti "razsujejo telo").
Špekuliranje
Ko sem malo preračunaval rezultate, sem izračunal (na hitro, ne me držat za morebitne napakice), da sem bil na vrhu vzpona 39., do vmesnega časa pri koči sem jih par prehitel in potem v dolino še več, tako da sem bil v cilju 25., dosegel pa sem 15. čas spusta od koče do Kopačnice.
Treksta SYNC
Prav danes sem jih dobil. Moj tretji Treksta par. Ponovno sem izkoristil kupon za popust, dvema alter ego paroma sedaj sledi model SYNC. Prvi 40 minutni "sprehod" čez Kres (delno po trasi UPT) sva že opravila, zaenkrat bp. Alter ego so me uspešno "nesle" na NajNaj malem maratonu, v Vipavi itd. Za UPT računam na sync.
Tek na Ratitovec
Nisem nameraval, pa sem se potem vendarle odločil. Itak bi bil (oz. sem) del tekaškega praznika pod Ratitovcem, tako ali drugače. Včeraj sem se prijavil. Še zadnja tekma pred UPT. Večji del po trasi UPT.
Na ogledno turo od Porezna do Železnikov v soboto pa ne grem, čeprav me je mikalo, predvsem zato, ker dela s Črnega vrha do Kopačnice ne poznam. Imam filing, da bi tura take dolžine tri tedne pred tekmo lahko zelo negativno vplivala na psiho (naveličanost, vprašanje smiselnosti...).
Sem bil na praznični ponedeljek (dvojni praznik) popoldne nekje na trasi med Davčo in Črnim vrhom.
Dogaja!
sobota, 23. maj 2015
KBK - gorski tek na Blegoš in nazaj, sobota 23. maj 2015
Polanci so spet zrihtal u nulo!
Uvodni zapis na njihovi spletni strani:
"Druga polovica maja je za Športno društvo Marmor Hotavlje tradicionalno rezervirana za KBK. Preizkušnja v gorskem teku je bila v dosedanjih petih izvedbah za nas organizatorje potrditev, da smo vešči speljati tudi tekaški praznik pod Blegošem, ne samo kolesarskega (MTB Blegoš), ki je za nas osnovni vir izkušenj, pristopa in ostalih zakonitosti organizacije, za udeležence rekreativnih, za nas pa predvsem volontersko izpeljanih športnih prireditev.
V soboto 23.5.2015 bo šesti KBK prvič šel v šolo oz. sedel v večje klopi. Sedaj gre zares. KBK bo letos speljan v obsegu in vzdušju preteklih let, največji poudarek pa bo tokrat poleg sodelovanja v POKALU PRIMORSKIH GORSKIH TEKOV namenjen PUŠELJCU ŠTIRIH GORSKIH TEKOV (KBK, Ratitovec, GM4O, Črna prst). KBK se poleg ostalih organizatorjev pripravlja na so-organizacijo največje, v geografskem in težavnostnem smislu, športne prireditve v gorskem teku.
Sredi junija bo del trase KBK-ja vključen v projekt ULTRA PUŠELJC TRAIL. Tekaškim zanesenjakom najbrž ni treba posebej predstavljati te ultra zahtevne tekaške borbe, pa vendar, gre za več kot 100km dolg gorski maraton s preko 6000 višinskih metrov vzponov (in hkrati spustov), ki bo v celoto združil vse štiri cvetove pušeljca naenkrat in bo hkrati kvalifikacijska tekma za "Ultra-Trail du Mont-Blanc®".
Temu nimam več kaj dodajati, razen svojega videnja današnjega dogodka in Ana Lizo:
Torej, če bi lahko sami krojili vreme, bi bilo morda lepše, brez oblakov, bolj sončno. In bi bilo prevroče, pa bi se pritoževali. Ampak potem mene in morda še koga (kljub plačani prijavnini) ne bi bilo, ker se v lepem vremenu kaže še veliko drugega dela. Sedaj bo delo pač počakalo, mi pa smo brez slabe vesti tekli.
Dobro, da je bilo vsaj pred startom vedro. In dobro, da ne moremo sami urejati vremena! To bi bila šele katastrofa...
Proga je bila zaradi vremena malce spremenjena. Vrhu Blegoša smo se izognili, tik pod vrhom smo zavili levo direkt do koče. Hribolazci bi itak šli samo gor in jim to ni ustrezalo, čeprav ni veliko razlike. Jaz in meni podobnim, ki v vzponih ne blestimo, je odločitev pomenila olajšanje, čeprav le za malo. Me je spreletela zanimiva misel: kaj če bi bil start na vrhu in gremo samo dol. To bi bila pesem! Pa ne me resno jemat, se zafrkavam!
Ja, v klanec nikamor, da gredo mimo mene procesije, je postalo že kar tradicionalno. Dol samo spustiš, leti kot sneta sekira. Bo zanimivo primerjat vmesne rezultate pri koči in tiste v cilju. Pa bi kdo rekel, da sem prehitro začel. Se držim nazaj, počasneje ne gre...
Po dolgem času sem spet enkrat srečal Marjana. Me je prehitel na cesti pod Leskovico, ko smo šli gor. Je bil dovolj svež, da je povedal, da je bil nekaj časa odsoten in da se sedaj vrača. Jaz sem bil bolj brez besed, sem imel dovolj drugega dela, zlasti z dihanjem.
Ker nismo šli na vrh, sem za celotno progo porabil cca 6 min manj kot lani, imam pa neko računico, ki kaže, da sem bil za dol bistveno hitrejši kot lani. 5. mesto v kategoriji ni slabo.
Dobra družba v cilju, veliko dobre volje, pozitivne energije, dobra hrana...
Absolutni zmagovalec Timotej Bečan. Mislim, da ni prav zelo znan v tekaških krogih, spomnil pa sem se ga po uspešnem nastopu na lanskem Katarinskem teku. Medvoški košarkaš. Bil je, je še?
Pri ženskah pa Mihaela. Je kdo pričakoval kaj drugega?
Tekači gremo naprej. Primorski gorski teki, pa Pušeljc gorskih tekov ( tek na Ratitovec 7. junija in GM40 ter UPT 20. junija)...
Tule so rezultati in slike.
Kakorkoli že, zame je to čisti uživaški rock´n´ roll...delim ga tudi z vami in uživajte!
Se vidimo in Lep Pozdrav, vencelj
::
Uvodni zapis na njihovi spletni strani:
"Druga polovica maja je za Športno društvo Marmor Hotavlje tradicionalno rezervirana za KBK. Preizkušnja v gorskem teku je bila v dosedanjih petih izvedbah za nas organizatorje potrditev, da smo vešči speljati tudi tekaški praznik pod Blegošem, ne samo kolesarskega (MTB Blegoš), ki je za nas osnovni vir izkušenj, pristopa in ostalih zakonitosti organizacije, za udeležence rekreativnih, za nas pa predvsem volontersko izpeljanih športnih prireditev.
V soboto 23.5.2015 bo šesti KBK prvič šel v šolo oz. sedel v večje klopi. Sedaj gre zares. KBK bo letos speljan v obsegu in vzdušju preteklih let, največji poudarek pa bo tokrat poleg sodelovanja v POKALU PRIMORSKIH GORSKIH TEKOV namenjen PUŠELJCU ŠTIRIH GORSKIH TEKOV (KBK, Ratitovec, GM4O, Črna prst). KBK se poleg ostalih organizatorjev pripravlja na so-organizacijo največje, v geografskem in težavnostnem smislu, športne prireditve v gorskem teku.
Sredi junija bo del trase KBK-ja vključen v projekt ULTRA PUŠELJC TRAIL. Tekaškim zanesenjakom najbrž ni treba posebej predstavljati te ultra zahtevne tekaške borbe, pa vendar, gre za več kot 100km dolg gorski maraton s preko 6000 višinskih metrov vzponov (in hkrati spustov), ki bo v celoto združil vse štiri cvetove pušeljca naenkrat in bo hkrati kvalifikacijska tekma za "Ultra-Trail du Mont-Blanc®".
Temu nimam več kaj dodajati, razen svojega videnja današnjega dogodka in Ana Lizo:
Torej, če bi lahko sami krojili vreme, bi bilo morda lepše, brez oblakov, bolj sončno. In bi bilo prevroče, pa bi se pritoževali. Ampak potem mene in morda še koga (kljub plačani prijavnini) ne bi bilo, ker se v lepem vremenu kaže še veliko drugega dela. Sedaj bo delo pač počakalo, mi pa smo brez slabe vesti tekli.
Dobro, da je bilo vsaj pred startom vedro. In dobro, da ne moremo sami urejati vremena! To bi bila šele katastrofa...
Proga je bila zaradi vremena malce spremenjena. Vrhu Blegoša smo se izognili, tik pod vrhom smo zavili levo direkt do koče. Hribolazci bi itak šli samo gor in jim to ni ustrezalo, čeprav ni veliko razlike. Jaz in meni podobnim, ki v vzponih ne blestimo, je odločitev pomenila olajšanje, čeprav le za malo. Me je spreletela zanimiva misel: kaj če bi bil start na vrhu in gremo samo dol. To bi bila pesem! Pa ne me resno jemat, se zafrkavam!
Ja, v klanec nikamor, da gredo mimo mene procesije, je postalo že kar tradicionalno. Dol samo spustiš, leti kot sneta sekira. Bo zanimivo primerjat vmesne rezultate pri koči in tiste v cilju. Pa bi kdo rekel, da sem prehitro začel. Se držim nazaj, počasneje ne gre...
Po dolgem času sem spet enkrat srečal Marjana. Me je prehitel na cesti pod Leskovico, ko smo šli gor. Je bil dovolj svež, da je povedal, da je bil nekaj časa odsoten in da se sedaj vrača. Jaz sem bil bolj brez besed, sem imel dovolj drugega dela, zlasti z dihanjem.
Ker nismo šli na vrh, sem za celotno progo porabil cca 6 min manj kot lani, imam pa neko računico, ki kaže, da sem bil za dol bistveno hitrejši kot lani. 5. mesto v kategoriji ni slabo.
Dobra družba v cilju, veliko dobre volje, pozitivne energije, dobra hrana...
Absolutni zmagovalec Timotej Bečan. Mislim, da ni prav zelo znan v tekaških krogih, spomnil pa sem se ga po uspešnem nastopu na lanskem Katarinskem teku. Medvoški košarkaš. Bil je, je še?
Pri ženskah pa Mihaela. Je kdo pričakoval kaj drugega?
Tekači gremo naprej. Primorski gorski teki, pa Pušeljc gorskih tekov ( tek na Ratitovec 7. junija in GM40 ter UPT 20. junija)...
Tule so rezultati in slike.
Kakorkoli že, zame je to čisti uživaški rock´n´ roll...delim ga tudi z vami in uživajte!
Se vidimo in Lep Pozdrav, vencelj
::
sobota, 16. maj 2015
Označujemo trase
Člani AD Železniki smo bili v tem tednu aktivni na trasi teka na Ratitovec in Ultra pušeljca. Do prvega je le še tri tedne (7. junij), do drugega pa dober mesec oz. pet tednov (20. junij). Organizacija tekme zahteva ogromno vloženega truda, priprava in označevanje prog je le majhen del tega. "Groba" označitev je sedaj opravljena, predvsem nočni del UPT-ja pa bo v dneh pred tekmo še zelo zahteven, da bo na tekmi tako kot mora biti.
Na trasi smo bili tudi danes, z Iztokom sva se podala na traso med Prtovčem in Soriško planino...no ja, pravzaprav sva štartala na Soriški planini in zaključila na Prtovču.
Nekaj foto utrinkov
Včasih sem bil na ta dan v Radencih. Morda še kdaj, a zaenkrat me asfalt in lovljenje minut in sekund ne zanima kaj dosti. Zadostuje mi privilegij, da lahko kadarkoli obujem superge in grem uživat v naravo. Ja, to je privilegij...
O katastrofalnih posegih v naravo zaradi gradnje daljnovoda na relaciji Železniki- Bohinj, ki se dogajajo na tem območju, pa raje ne bi...grrrrrrrrrrr. Civilizacija?
Na trasi smo bili tudi danes, z Iztokom sva se podala na traso med Prtovčem in Soriško planino...no ja, pravzaprav sva štartala na Soriški planini in zaključila na Prtovču.
Nekaj foto utrinkov
 |
| UPT oznake. Na trasi od Ratitovca do Soriške nas usmerjajo tudi planinske markacije. |
 |
| Ekipa se zbira |
 |
| Iztok nekje na trasi pod Kremantom |
 |
 |
| Gozd je lep |
Včasih sem bil na ta dan v Radencih. Morda še kdaj, a zaenkrat me asfalt in lovljenje minut in sekund ne zanima kaj dosti. Zadostuje mi privilegij, da lahko kadarkoli obujem superge in grem uživat v naravo. Ja, to je privilegij...
O katastrofalnih posegih v naravo zaradi gradnje daljnovoda na relaciji Železniki- Bohinj, ki se dogajajo na tem območju, pa raje ne bi...grrrrrrrrrrr. Civilizacija?
Naročite se na:
Objave (Atom)