petek, 13. julij 2018

Dopustniško tekanje

 Barbariga, 2.7- 9.7


 Spet sem enkrat po letu 2015 ugotavljal, kakšen tekaški raj je Barbariga. Pravzaprav do sedaj nisem dopustoval še nikjer, da bi bil zaključek drugačen. Sem tekaški raziskovalec. Terene je treba poiskati, ampak pravi raj ni v tekanju po obali, tam je vse preveč "urejeno", asfaltirano, zabetonirano, tlakovano, preveč gneče...raj se skriva v zaledju! Tam se pokažejo neomejene možnosti, številne makadamske ceste (ki, žal, vse bolj dobivajo asfaltno prevleko)...tam ostaneš " v divjini", sam s sabo.

 Statistika

 Doma sem že par let v glavnem le "grizel kolena" po okoliških hribih, oblegal Ratitovec... Zadnji teden sem ga dvakrat obiskal iz doline: enkrat v 21 km krogu iz Železnikov, drugič iz Zalega loga. Bil sem na Črni prsti, s Soriške planine, torej čez Možica na Baško sedlo in čez Koblo...itd.
V Istri sem za spremembo spet le tekel. 7 dni, 7 tekov, skupna razdalja 86 km, noben tek krajši od 10 km, najdaljši skoraj 16 km. Vedno pozno popoldne ali zgodaj zvečer, nikoli zjutraj. Le zadnji dan sem se ob 6. uri "postrgal" iz postelje (po 11 km prejšnji večer), pa sem na sports trackerju preklopil running na hiking in tudi temu primerno opravil zadevo. Zjutraj mi ne spelje...

Kratka fotozgodba


 Ni datumsko urejeno, so le fotke, nastale na mojih poteh...nekatere točke, ki jih rad obiščem, jih vzamem za svoj cilj oziroma nekako vključim v svoje trase.

Sv. Foška


                                                                         


Stara trdnjava, v katero so sedaj umestili tribune in veliko platno...v času nogometnih tekem je polna.
Btw. , zadnjič sem tja pritekel ravno v 31 minuti nogometne tekme, ko je padel prvi gol na tekmi Hrvaška : Rusija...za Ruse. Trubune so obmolknile. No, Hrvati so tekmo potem obrnili v svoj prid...





                                         
Takoj pod trdnjavo je kamp, iz katerega vodi (nova) makadamska cesta do trdnjave.



Do kampov ( nedaleč stran, proti Rovinju, je še eden) pripelje asfalt iz Bal ali makadam iz Barbarige... na slednji sem velikokrat.




                                  


 Tja pa lahko pridemo tudi po kamniti (skalnati) obali, ta pot mi je vedno poseben izziv.

Včasih je treba skoraj plezati, enkrat gor, pa spet dol.

Tik nad obalo

Na poti



Najdaljši, skoraj 16 km tek iz Barbarige v Bale (križišče za kampa in za Rovinj) je kombinacija asfalta (cca 6 km) in makadama.


Bale. Enkrat, pred leti, sem si že ogledal zanimivi stari del mesta.

Rovinj je znan po proizvodnji tobačnih izdelkov. Tole so bile menda nekdaj sušilnice.


Kažun ob poti. Dopoldne sva z Romano reševala križanke in eno od gesel je bilo italijanski pisatelj Umberto. Seveda Eco, nedavno umrli avtor knjige Ime rože...

Popoldne sem tekel v Bale. Na skalah ob kažunu sem opazil knjigo...zanimalo me je, katera je in...kakšno naključje: Ime rože. Čez par dni sem bil ponovno tam, knjiga pa tudi, točno na istem mestu.






Zdaj sem od torka spet v službi, z Romano sva bila dvakrat na Hujski (malce naokrog, za uro in 20 minut hoje), včerajšni krog je bil pa malce daljši, slabih 15 km z dobrimi 1300 m višincev iz Železnikov na Sv. Križ, v Dražgoše in na Dražgoško goro, po "hardcore" varianti spust do stare cerkve v Dražgošah  in na Rudno, ponovno vzpon na Hujsko ter povratek na izhodišče.



 Na Ratitovec mi pa po dopustu še ni uspelo. Letos sem bil 23x + 2x. 23 vpisov, ostalo sta vzpona na isti dan, torej se ne smem vpisati.

 Spomladi odkrito astmo pa zaenkrat kaže, da dobro obvladujem...počnem pravzaprav vse, kar sem tudi že prej.

LP

Ni komentarjev:

Objavite komentar