Češnjica- Dražgoše in nazaj (po cesti), Selca- Sv, Miklavž, Hujska, smučarski tek na Rudnskem polju...to je to, kar februarja počnem poleg službe.
Ponovno prebiranje Jorneta in Jureka za psihološko pripravo:
"Odkril sem, da omejitve ne obstajajo v našem telesu. Od njih sta odvisni le hitrost in moč, dejanske meje, tiste, zaradi katerih bomo odnehali ali pa se borili naprej in dosegli svoje sanje, pa niso odvisne od našega telesa, temveč od našega uma, od motiviranosti in od volje, da bi svoje sanje uresničili."
(Kilian Jornet Burgada v knjigi Teči ali umreti)
"Nikoli ne bom razumel, kako lahko ljudje živijo sredi betona, asfalta, železa in stekla. V takem svetu je težko najti en sam odsev tistega, kar je bilo na istem mestu v davnini, ko je Zemlja sledila svojemu toku, neodvisna od človeških rok. Kaj se je zgodilo z vodo, ki je svobodno iskala pot med skalami, da bi po najkrajši poti prišla do svojega cilja, do morja? In s cvetlicami, ki so rastle med drevesi in grmovjem in se borile z drugimi rastlinami za sončne žarke, v katerih bi lahko pokazale svojo lepoto? Živalim primanjkuje zemlje, da bi lahko živele v skladu s svojimi nagoni, se pritajevale, prežale na svoj plen ali pa se skrivale v svojih skrivališčih, na varnem pred očmi svojih plenilcev, da bi, skratka, živele. Kaj pa mi? Ali nismo tudi mi zgolj živali? Tako kot psi, mačke in papige, ali nismo tudi mi ujeti med betonske stene, ki nam preprečujejo, da bi se svobodno gibali, ki nam onemogočajo, da bi začutili človeško bistvo, bistvo živali, ki spi v nas in čaka na trenutek, da se zbudi in svobodno steče po svoji zemlji?"
(Kilian Jornet Burgada v knjigi Teči ali umreti)
 |
| Kamniško -Savinjske alpe z Vrha nad Krašnjo, 11.2.2015 (v resnici bolj delovna fotka, tu ni bilo planinske uživancije, kot bi morda nekdo pomislil, čeprav je res, da je tudi montaža v takem okolju prava uživancija v primerjavi z betonskimi džunglami) |
In še nekaj: do sedaj sem na Vrh vedno prišel z Krašnje, tokrat sva se prvič vračala v Šmartno v Tuhinjski dolini. Seveda sva bila, tako btw. tudi na trasi Rokovnjaške planinske poti. Lepi spomini, ki vlečejo, vabijo k ponovitvi!
Se spodobi, da dodam še izdelek
Se spodobi, da dodam še izdelek
Občasno varstvo dveh vnukinj in vnuka
 |
| vnuk in ponosen tastar |
Torej;* dela dovolj, kar je v redu;
* miganja dovolj, morda celo več kot prejšna leta v tem času, kar je (glede na tekaške cilje) tudi v redu;
* medčloveški odnosi (družina, okolje...)"tak kot mora bit";
* zdravje tako kot sedaj že več let...pa ne bom o tem, ker jamranje itak ni produktivno...delam še lahko in tečem še lahko, rekordov pa več ne bo...
Dejstvo je, da na določene stvari že gledam drugače, pač nisem več mulec...(to bo nova tema, če se bom le spomnil, jo v kratkem odprem)
rvi, LP in se vidimo, vencelj
hmmm....zakaj imam na koncu vedno filing, da sem na nekaj pozabil....
::
Ni komentarjev:
Objavite komentar