Po lovski stezi na Ratitovec

Ratitovec ima številne dostope z različnih strani, nekateri od njih so ob koncu tedna prave božje poti, je pa tudi nekaj takih, ki jih večina ne pozna, kar še posebej velja za nemarkirane "lovske" poti.

Ratitovec in Podlonk včeraj s ceste proti Prtovču

Za pohod na Ratitovec po eni od teh se je včeraj odločilo 7 članov rekreativne skupine AD Železniki. Ob 14. uri smo štartali s Prtovča po levi varianti na Poden (v tem delu po trasi teka na Ratitovec).

S Podna smo se po makadamski cesti spustili do Torke...

in naprej do vasi Zabrdo, nato pa navzgor. Gozdna steza je sprva še zložna, kasneje pa kar konkretno zagrizemo v breg.

Tako smo se dokaj hitro vzpeli pod ratitovški skalni rob, od tam pa do koče ni bilo več daleč.

Razgledi

Danes sva z Romano zadevo ponovila po isti poti, le da sva šla do Zabrda z druge strani, iz Danj

Rastlinski in živalski svet

In to je to: dva lepa prijetno izkoriščena dneva, dobra družba in...se vidimo 8. junija na 19. teku na Ratitovec!

LP, vencelj

5. KBK, 17. maj 2014

Športni dan
Ne, da danes ne bi imel drugega dela, ampak to vedno počaka, pa še Romana je imela delovno soboto, zato sem se zjutraj odločil, da se zapeljem v Kopačnico (Poljanska dolina) na 5. izvedbo teka iz Kopačnice na Blegoš in nazaj (KBK). Bil sem na prvi leta 2010, kasneje pa ne več. Proga je težka z veliko višinsko razliko (dobrih 1000m), letos je bila zaradi posledic žledoloma v enem delu "speljana naokrog" in je bila za skoraj 1km daljša, vendar je trasa dovolj lepa in organizacija dovolj dobra, da je v Kopačnico privabila 160 tekačev.
Veliko je bilo ugibanja, kako se obleči, vreme je bilo oblačno in ne prav posebno toplo, za višino 1500 m je bila napovedana temperatura okrog 5°C, po drugi strani pa se pri teku hitro ogrejemo...torej kako, da ne bo premalo in ne preveč. In res: na vrhu je ob mrzlem severnem vetru celo malce naletaval sneg. Kljub tej kratkotrajni osvežitvi sem se odločil prav: kratke hlače in majica s kratkimi rokavi.
Tek po pričakovanju: gor v klanec nikamor, dol je pa potem kar letelo. Čas 1:37:23 zaradi sprememb proge ni primerljiv s tistim iz leta 2010, takrat je bil bolšji za celih 10 minut.
Zmaga spet Aliču, ostalo v rezultatih na zgornji KBK povezavi.
Čestitke vsem!

Pušeljc gorskih tekov 
Lani prvič, letos ponovno. Današnji tek KBK je bil prvi od štirih v Pušeljcu gorskih tekov 2014, drugi bo čez tri tedne na Ratitovcu, sledi GM 40, zadnji cvet v pušeljcu pa najdete septembra na teku iz Podbrda na Črno prst.
Ste videli danes novo zastavo pušeljca? Lepa je, grb na modri podlagi...eto, imel sem digitalca s sabo, pa nisem naredil nobene fotke, sicer bi jo lahko nalimal, tako pa... grb z lansko letnico...





Popoldanske športne aktivnosti
Kot sem že zgoraj omenil, naše društvo AD Železniki  8. junija organizira 19. gorski tek na Ratitovec, drugi tek v pušeljcu, ki šteje tudi za slovenski pokal v gorskih tekih. Danes smo označevali traso teka iz Železnikov do Prtovča, nadaljuje se po levi markirani poti čez Poden do koče na Ratitovcu, ta del pa bo označen v naslednjih dneh. In če dopoldne nisem naredil nobene fotke (bilo je pa dovolj fotografov, tako da me za kakšno KBK fotogalerijo ne skrbi), sta tule dve popoldanski.

Trojke in pohod 2014

O sami prireditvi pravzaprav nimam več kaj dodati, je vse na sportalu, skupaj s fotkami in komplet rezultati.

Jaz sem tokrat prvič tekel na kratki progi, odkar je štart v centru (sem pa nekajkrat prej, ko je bil še na Urhu). Atletsko društvo Železniki se je izkazalo z več ekipami, včeraj sem napisal, da jih je 5, ampak jih je bilo še nekaj, ki v imenu ekipe niso uporabili "ADŽ", tako da sedaj niti ne vem...
Mišice so se na srečo danes vendarle odrezale malce bolje kot pri včerajšnem teku (verjetno mi je prav ta pomagal), ampak vedno znova ugotavljam (tudi prejšno nedeljo na WFL), da bom zaradi posledic dve leti in pol stare nesanirane poškodbe moral poiskati strokovno pomoč, če bom hotel še kdaj "normalno" teči (če ni že prepozno). Tu seveda mislim tudi na tadolge trojke.
V naši ekipi AD Železniki IV (ime ni prav izvirno/domiselno/duhovito...ampak mi ob prijavljanju na hitro ni padlo nič pametnega na pamet) je bil (po pričakovanju) najmočnejši Andrej, izgubljali smo predvsem v zadnjem delu, v cilj pa smo pritekli s časom 56:23. Jaz zadovoljen.
Tek trojk je še vedno nekaj posebnega predvsem zaradi "tovariškega duha", ekip je iz leta v leto več in ta veliki "praznik rekreacije" ima tudi vnaprej rezervirano mesto v koledarju marsikaterega tekača (in pohodnika). Tudi mojem (čeprav to nerad napišem za eno leto naprej, vsi poznamo tisto o zarečenem kruhu).
Za konec še čestitke vsem tekačem in zahvala navijačem, pa seveda tekačem za odlično družbo.

::.

...in potem sem šel teči!

V aprilu sem tekel 9-x, v seštevku komaj za stotko. Od tega dve tekmi, NajNaj in Molniški tek.
V nedeljo sem za WFL pretekel 35 km, potem cel teden nič. Danes sem bil cel dan v kombiju, štajerska turneja z belo tehniko, popoldne sem doma pojedel svoj prvi današnji obrok...in potem sem šel teči! Komaj sem se vlekel, težke noge, trde mišice, poln želodec. Ne vem, kako bo jutri.

Tek trojk
Štiri leta zapored z ekipo Tekaškega foruma na tadolgi (29 km), lani nič. Tudi letos nisem imel namena, pa smo se potem v Atletskem društvu Železniki formirali v pet ekip, seveda za takratko (12,5 km) in tako bom jutri spet v Ljubljani.
Morda se pa kaj srečamo...LP

Krila za življenje, 34 tekaških tras v 32 državah,...

...med drugim tudi v Ljubljani. O teku kaj bistveno novega ne morem napisati, tale poročila so dovolj izčrpna + dodana galerija, rezultati so tukaj , tako globalni kot za posamezne trase, za kamniške utrinke se lahko zahvalimo Markotu...

Kaj me je prepričalo, da sem se prijavil? Eno je dobrodelnost, drugo pa zanimiv koncept, dirka z zasledovalnim vozilom. Tudi to je svojevrsten izziv. Komu tak sistem bolj ustreza? Maratonec običajno teče svojih 42 km, kolikor hitro lahko. Kaj pa sedaj? Kje je optimalno razmerje med hitrostjo in razdaljo? In po drugi strani povprečen ultramaratonec, ki v običajnih razmerah da v določeno prestavo, nato pa je s to hitrostjo sposoben mleti 100 ali 200 km, če je potrebno...a na tej tekmi mora biti zadosti hiter, sicer ga vozilo ujame, preden se sploh ogreje.
Slovenska trasa je bila speljana iz Ljubljane skozi Dragomelj do Domžal, naprej v Kamnik na obvoznico in skozi center (stari del mesta) proti Mostam, v Komendo in naprej proti Cerkljam...
Pa da ne utrujam preveč: s svojim tekom sem zadovoljen. Ob progi sem večkrat naletel na katerega od starih tekaških prijateljev (predvsem s Tekaškega foruma ali s kakšnih preteklih skupnih tekaških projektov), s katerimi se zadnje čase bolj poredko srečujemo in teh sem bil res vesel, predvsem pa se jim moram zahvaliti za spodbujanje!
Zasledovalno vozilo me je ujelo par km naprej od Komende, v kraju Klanec pri okrepčevalnici na 35 km, razdalja me umešča na 24. mesto ljubljanskega teka (2. mesto v kategoriji) in na 606. mesto med tekači na vseh lokacijah.

Čestitke tekačem in čestitke za organizacijo!

V Kamniku (avtor: Marko Alpner)

33. Molniški tek- Zadvor, 26.4.2014

Ideja z začetka tedna: kaj, če bi v soboto spet šel na eno tekmo? Zakaj pa ne, le odločiti se je treba, kam. V Gorjah pri Bledu je tretja tekma gorenjskega pokala, ampak ta je popoldne, to mi pa ne ustreza. Molniški tek! Ta je dopoldne (Romana je v službi in si vzamem čas zase), lepa trasa (pred leti sem večkrat tekel na tej tekmi) v naravnem okolju, gozdovi in travniki...torej grem.
Smola sredi tedna: med montažo sem si po nesreči spustil omaro na nogo, zvečer sem komaj šepal. Joj, joj, iz tega ne bo nič dobrega. Ampak je bilo, kot kaže, le udarjeno in naslednji dan sem bil v službi, stanje pa se je z razmigavanjem hitro izboljšalo (brinovo olje dela čudeže) in bolečina je čez dan ponehala. Misel na molniški tek se je vrnila...
Organizatorji so ponudili za vsakogar nekaj: otroške teke, tek za zdravje na 5 km, potem tek na 10 km in tek na 20 km, poleg tega pa še tek trojk. Odrasli teki so se odvijali na 5 kilometrski trasi, torej krog, dva ali štiri. Proga je bila glede na prejšna leta malce spremenjena, štart pri brunarici in takoj v breg.
Jaz sem bil prejšnji teden na najnaj 21 km in glede na svoje kilometraže sem se odločil, da bo tokrat 2 kroga (10 km) čisto dovolj. Pretekel sem jih v času 40:57 in osvojil prvo mesto v kategoriji 35-51 let.
Po teku sem si privoščil še masažo, med čakanjem na razglasitve rešil eno križanko in poklepetal s peščico poznanih...
Lepo preživeto sobotno dopoldne!
Rezultati so!...fotke pa tudi pridejo, fotografov je bilo veliko.

Tekmovalno po polhograjcih (najnaj mali maraton 2014)

Številke govorijo

Sobota, 19. april 2014.
2. izvedba 21 098 m dolgega najlepšega in najtežjega (oboje je res!) malega maratona s štartom na Sv. Andreju nad Škofjo Loko z debelih 1000 višinskih metrov vzpona in enako spusta. Proga poteka "po naravnih poteh, ki se vzpenjajo in spuščajo skozi gozdove."
Potek trase: " Tekače bo pot vodila s 590 m visokega Sv. Andreja na razgledno vzpetino, Sv. Ožbolt (859 m). Nato se bodo po makadamski poti spustili do vasi Selo (710 m) in se ponovno vzpeli na najvišji vrh Polhograjskega hribovja, Tošč.  (1.021 m). Sledi spust in tek po gozdni poti do Osolnika (858 m), kjer se prične zadnji, dolg spust v dolino Hrastnice in še zadnji vzpon do cilja, na Sv. Andreju." (iz organizatorjeve spletne strani)
Iz rezultatov razberemo, da je bilo na progi 163 moških in 54 žensk, skupaj 217 udeležencev. Vsi si zaslužijo en velik Bravo!

Jaz tekač...
To je bil moj 7. tek v mesecu aprilu in 32. tek v letu 2014 ter moja 2. tekma letos (prva je bil Kokoš trail )
Na trasi "puštalskega kroga" sem bil petič, tekmovalno pa na obeh, lani in letos.
Lanski čas 2 uri, 14 min in 44 s sem letos dosegel že malo pred ciljem. Če računam povprečno hitrost na celotni progi 6 min 27 s na km, je bilo v cilju razlike okrog 220 m. Letošnji čas 2 uri, 16 min, 8 s je zadostoval za 37. mesto med moškimi in 5. mesto v kategoriji.
Analiza
Glede na drugačen pristop v letošnjem letu sem malce pričakoval izboljšanje lanskega časa. Problem je v kilometraži, predvsem mi zelo manjka dolgih tekov in s tem vzdržljivosti. Mesečno pretečenih manj kot 100 km seveda na takih progah ni dovolj. V klancih sem slab (saj nisem bil še nikoli dober), v spustih mi gre malce bolje. Tale krog bi mi bolj ustrezal, če bi imel start in cilj v Puštalu. Potem bi z Osolnika lahko "letelo kot sneta sekira" direkt v cilj, tako se je pa še vedno treba šparat za zaključni vzpon na Andreja.
Za konec
naj pohvalim še dobro organizacijo, dobro družbo...skratka, sedajle se ne morem spomniti ničesar, kar bi lahko grajal. Torej, naslednje leto spet, pa morda še kakšen turistični krog vmes. Za ogledno turo pred tekmo mi je letos zmanjkalo časa... 

::

Športnik pa tak!

Eto, zadnji dan v mesecu marcu je danes in v celem mesecu sem zabeležil vsega šest tekov. Včeraj sem spet tekel po dveh netekaških delovno intenzivnih tednih, ampak sva v tem času doma dosegla pomembno zmago: nova kuhinja se že uporablja, dela gredo h koncu in sedaj si bo treba čas vzet za več teka.

Hitro se že bliža najlepši in najtežji mali maraton  , brez dodatnega  tekaškega pospeška bo pa tole malo čudno...

Se vidimo...LP

Tole mi pa sedaj ni všeč...

...in spet ne vem, kaj bi.
Škofjeloški uvod v Slovensko treking ligo je pred vrati, sedaj pa se je obrnilo tako, da se tekme ne bom mogel udeležiti brez slabe vesti.
Doma sva začela z naslednjo etapo prenove, tokrat je na vrsti kuhinja. Dela se seveda v "naši delavnici", sedaj je skoraj dokončana, stanovanje pa še v razsulu, že dober teden "taboriva". Delam pač, kadar imam čas (po službi), sklenila pa sva, da ne bova- tako kot sva lani- delala tudi ob nedeljah. Zadeva se sprevrže v agonijo, pripelje do izgorevanja, ne znaš se ustaviti, ko bi bil čas za to... To nedeljo sva tako odšla peš po najnaj trasi s Puštala na Sv. Andreja na kosilo...ampak tale sobota mi bo pa pri delu v kuhinji zelo manjkala, če bom šel na treking. Saj hitim, ampak pri malarskem delu se ne da nič prehiteti, če hočeš, da je dobro narejeno.
Res pa je, da delo vedno počaka in da nihče ne bo ničesar naredil namesto mene...torej spet diši po odločitvi v soboto zjutraj in po moji slabi volji, kakorkoli se bom že odločil...f..k
V soboto treking, v nedeljo delo??? volk cel koza sita...ali obratno...
:

3. Kokoš trail 2014, Bazovica (Italija)

Lani sem bil prvič na tem lepem teku, a ker je bilo slabo vreme in megleno, smo lepe razglede, o katerih je pričala fotogalerija iz 1. izvedbe v letu 2012, lahko le slutili. To je bilo tisto, kar je lani manjkalo, zato sem se letos spet prijavil. Včeraj in še danes zjutraj sem bil na robu...čeprav do Bazovice ni daleč, le uro in pol vožnje, mi je po glavi rojila ideja, da bi se zapeljal le do Škofje Loke in še enkrat premagal Puštalski krog. Potem sem se vendarle odločil pravilno, Kokoš trail je le enkrat letno, pa še na tak lep dan.
Trasa je bila letos suha, a so jo malce spremenili in podaljšali. Lani je bila (po razpisu) dolga 14 km, letos 15 km, oznaka pa je bila nekje v gmajni vsaj pol km pred ciljem...rezultati tako niso primerljivi, najboljši so rabili za progo 3-4 min več kot lani.
Število tekačev na tem teku skokovito narašča. Prvo leto okrog 250 (če se prav spomnim), lani v cilju 413, letos že preko 500.
Hitri postopek na prijavnici, čakalna kolona pri Italijanih, na prijavnem mestu za "druge" (Slovenci, Hrvati...) sem zadevo opravil v pol minute.
Ogrevanje in kaj hitro čas štarta. Gori doli naokoli z vmesnimi pravimi tekaškimi vložki in lepimi razgledi (Tržaški zaliv...), prava razgibana trail proga, ki ne pusti počivati.
Prvič sem videl divjega praši(čk)a v njegovem naravnem okolju. Veliko sem v naravi, rad imam naravo, a to se mi do sedaj še ni zgodilo. Res je bil bolj majhen, par metrov pred mano je prečkal stezo, kar pa ni vplivalo na mojo hitrost...
Pogled na rezultate je tudi letos lep: absolutni vrh krojijo Slovenci, pa tudi po kategorijah jih je veliko v špici.
Čestitke!
Moj nastop: če sem že zgoraj malce špekuliral s sicer neprimerljivimi rezultati, bom pa še sedaj: glede na to, da sem za progo potreboval le 35 s več kot lani, sem lahko zelo zadovoljen. 3. mesto  med 63 tekači v kategoriji je bilo popolno presenečenje.


::

Februar je bil krajši...

Tudi tekaško. Januarja 12x, februarja le 7x. S kilometri se že dolgo ne ukvarjam več. Zajc jih vsak mesec naredi več, kot jaz letno...
1. marec! Danes sem prvič letos stopil na atletsko stezo. Dvajset 250 m krogov = 5 km. Prijetno, z vodnim hlajenjem, ker je padal dež.
V marcu me čakajo prva letošnja tekmovanja. Prvo že čez en teden!
Na Soriški planini je potegnjena tekaška proga, menda samo krajša proga kljub veliki količini snega...verjetno jim ni toliko v interesu ker "od tega nimajo nič".
Zanimivo: izračunal sem, koliko dni  že tlačim ta svet: danes 18.056!

 

Tek: hitrost ali razdalja?

Nekajkrat sem že odstopil na tekaški prireditvi. Ne na kratkih, na maratonu pa že. Pa sem potem imel vedno slab občutek, da ne rečem slabo vest, da nečesa nisem dokončal, nisem zaključil in kljub stotinji dobrih zagovorov, zakaj sem končal, sem bil potem luzer, ki je obupal, predčasno odnehal namesto da bi se odvlekel naprej, prečkal ciljno črto in potem bi bil zmagovalec! Zmagovalec nad samim seboj, če že ne drugače.
Imamo zelo veliko rekreativnih tekačev in vse več jih je. Pohvalno! Večina jih pride na dan ob tekaških praznikih, torej par mesecev prej in na sami prireditvi...naj bo to MKM, Radenci ali LM. Večini je najpomembneje priti do cilja, hitrost ni pomembna...

Berem v zadnji številki revije Tekač.si reportažo Luka Ljubiča, v kateri piše o svojih tekških  pripravah v vasici Iten v Keniji na 2400m in najbolj zanimivo mi je njegovo opažanje o načinih razmišljanja Kenijcev, ki se zelo razlikuje od našega. Veliko se je že pisalo o načinu treniranja, o življenju in nasploh o prednostih, ki v končni fazi rezultirajo v nadvladi kenijskih (afriških) tekačev na dolge proge, v tokratnem zapisu pa Luka predstavi še nekaj razlik oz. svojih zapažanj:

* Za večino kenijskih tekačev velja, da je hitrost teka bistveno bolj pomembna od razdalje, ki jo pretečejo. Na skupnih treningih se to kaže tako, da od začetka vsi sledijo vodilnim tekačem, ko tempa ne morejo več držati, pa se ustavijo.. Po treningu je večina tekačev zadovoljnih, kljub temu, da so nekateri pretekli več kot 15, nekateri pa le osem ali deset kilometrov.
-V tem se kaže bistvena razlika v primerjavi z "zahodnimi" tekači, ki so v večini primerov, ko ne realizirajo količinske komponente treninga, nesrečni in razočarani.

* Povsem drugačen pristop v Keniji gojijo tudi do tekmovanj. Na lokalnem tekmovanju v nekoliko večjem mestu Eldoret se je pojavilo 754 profesionalnih tekačev- v ruralnih kenijskih območjih rekreativnega teka praktično ne poznajo, tečejo profesionalno ali pa se ukvarjajo s čim drugim. Kot vedno je imel vsak izmed teh 754 v svoji glavi jasno idejo o tem, da lahko zmaga. In tako se je tekma tudi začela...s štartne črte so se pognali skoraj v šprintu. V ospredju je bila izjemna gneča, vsak se je hotel obdržati v vodilni skupini...Vodilna skupina se je začela manjšati, tekači pa so drug za drugim- pozor!- ne zaostajali, ampak odstopali. V cilj jih je prišlo morda 200 od 754-ih...
Pristop k tekmovanjem je torej skladen s pristopom k treningom. Ni pomembno, ali pridejo do cilja ali ne, pomembno je, da čim dlje tečejo v vodilni skupini. Dejstvo, da tekmovanja ne dokončajo, jih ne moti.
Tako kot po treningu so bili skoraj vsi zadovoljni tudi po tekmi. Nekateri so pretekli 5, drugi 10, tretji 15 kilometrov, vsem pa je bilo poleg zadovoljstva skupno, da so verjeli, da lahko naslednjič zmagajo.

Celoto si preberite v zadnji številki revije tekač.si 02-03/14

Pa imam spet dovolj tem za razmišljanje! 

LP, vencelj

::

Prihodnost našega alpskega smučanja

Ni jih veliko, ki bi bili bolj nekompetentni za pisanje o naslovni temi, kot sem jaz. O svoji smučarski zgodovini in svojem odnosu do "vrhunske smučarije" sem že pisal kake tri leta nazaj, bistveno se ni spremenilo...
Kaj me je torej pripeljalo, da sem se tega lotil?
Ja, nič posebnega...v teh dneh, včeraj in danes je v Škofji Loki (smučišče Stari vrh) potekalo že 39. tekmovanje za Pokal Loka, " eno največjih tekmovanj za otroke (U-14 in U-16) v alpskem smučanju na svetu"; "tekma, na kateri sta se kalili Tina Maze in Janica Kostelić"...
Prijavljenih je bilo 32 držav, letos celo tekmovalka iz Kenije in tekmovalec iz Libanona.
Pišem lahko, komentarji bi bili pa res krepko čez moj smučarsko-poznavalski domet, bolj zanimivo si je ogledati rezultate na uradni spletni strani samega tekmovanja. Bodo ti tekmovalci čez nekaj let krojili vrh svetovnega smučanja???

Aja, tole je moj dvestoti zapis v tem dnevniku (prvi je bil 29. januarja 2011...je res že toliko časa???), v drugem mi jih pa še nekaj manjka.

LP

::

Zavidanje, hrepenenje in svoboda...

Scott Jurek, Jej in teci, slovenski prevod 2012, stran 191., 19. poglavje-Izgubljen, citati:

Tisto poletje smo taborili na robu nacionalnega parka v Grand Canyonu in tekli po platojih med robom in vznožjem kanjona...Nikoli še nisem občutil tako osupljive prostranosti in samote hkrati.
Taborili smo štiri noči. Prvi dan smo pretekli kakšnih 60 kilometrov, ostale tri dneve nekoliko manj...
Po enem od naših tekov...sem nenadoma ugotovil, da ne zavidam le Kyleju njegove svobode, temveč obema njun način življenja.
Čez dan smo nekoliko zašli in tekli skoraj 20 km dlje, kot smo nameravali...Ko smo končali, sem lahko v nasmehu obeh mladih tekačev videl tisti občutek, ki je tudi mene ob podobnih avanturah prevzemal še pred kakšnim desetletjem. Prve ultre sem tekel, ko sta bila onadva še v osnovni šoli. Njuno veselje me je spomnilo, kako sem se nekoč počutil in v kaj sem takrat verjel. Imeli smo svoje poti, svež zrak, nekaj vode in hrane in naša čvrsta telesa in to je bilo vse, kar smo potrebovali, pravzaprav vse, kar človek sploh kdaj potrebuje.
Kako sem lahko izgubil to preprosto veselje? Kako sem si želel, da bi spet začutil to nedolžnost in hvaležnost...Spet bi rad tekel s široko odprtimi očmi začetnika, s svobodo in strastjo tekača, od katerega nihče ničesar ne pričakuje.
Zaželel sem si, da bi bil nezanesljiv in neodgovoren tip, spal bi, kjer bi hotel, peljal bi se, kamor bi se mi zahotelo. ..Kako sem si želel, da bi si kdaj lahko vzel čas samo zase. Tekel bi, živel samo za tisti trenutek, preizkušal bi svoje meje- vendar brez vsakršnih obveznosti in ciljev.
Potreboval sem umik. Celo tek na dolge proge mi ni več prinesel miru...Potreboval sem čas za premislek.
Kot prostovoljec sem pomagal na tekmi na Orcas Islandu. Nekje ob progi sem opazil votlo drevo in pomislil, da bi se kar skril vanj in za vedno ostal tam. Tudi sam sem se počutil precej votlo.

Obstaja razpoka, razpoka v vsem.
Da skozi njo vstopa svetloba.
                                      -LEONARD COHEN
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
:: 

Tekmovanja so lahko dobra motivacija!

Prijavljen sem na tri tekme. Dve sta v marcu, tretja v aprilu. Bil sem tudi na eno v februarju, pa mi je skliznila po ledu (žledu)...Šmarna gora...varnost je prva, pa ne mislim toliko na pešpot s Tacna gor kot na samo cesto iz Železnikov do podnožja gore...
Vse tri tekme so lepe, "hribčkaste", malo gor in malo dol, skratka, zelo pestro. Na vseh treh sem bil tudi že lani.
Tekaški kolega Mile pravi, da ima za 2014 v planu 55 tekem, točno spisan koledar z datumi itd. Vse sprogramirano! Ob tem samo strmim! V primerjavi s tem pri meni vlada popoln kaos. Za jutri pojma nimam, ali bom kaj tekel ali ne, če slučajno bom, ne vem ne koliko in ne kje. Planiranje = misija nemogoče!

Eto seznamček:
Kokoš trail ( 9. marec) s štartom v italijanski Bazovici je krasna tekma dolžine 15 km, če ne bo megleno (kot lani), bodo krasni razgledi in 100% uživancija;
Škofja Loka 21. marca že petič (če se ne motim, jaz sem bil na treh zapored, enkrat je bila pa že prej?) gosti tekmo Slovenske treking lige, drugič s štartom na Križni gori. Prijavljen na ultro;
Na Sv. Andreju nad Škofjo Loko  pa bo 19. aprila štart 2.najnaj polmaratona...

...se vidimo!



::

Kaj počnejo legende?

Čeprav v času interneta ni težko spremljati dogajanja, nam pogosto določene stvari "poniknejo", ker pač v množici novih informacij na stare pozabimo...pa vendar včasih spet priplavajo na površje in se začnemo spraševati, kaj neki se je zgodilo potem.

Ne vem zakaj, a nekatere stvari se nam neizbrisno vtisnejo v spomin in pri meni je ena od njih citat iz knjige Rojeni za tek ( o Jenn"Mookie" Shelton več kasneje):

"In zakaj ne tečeš maratonov?" sem vprašal Jenn, ko sem jo poklical zaradi intervjuja o novi generaciji ultratekačev. " Misliš, da bi se lahko uvrstila v kvalifikacije za olimpijske igre?"
"Daj, ne bodi smešen," je rekla. " Kvalifikacijska norma je 2 uri 48 minut. To zmore vsak." Jenn bi maraton s časom pod tremi urami zmogla tudi v bikiniju in s "čikpavzo" na štiridesetem kilometru- in to je tudi zares storila, le pet dni potem, ko je pretekla 50 milj dolgo gorsko preizkušnjo v gorah Blue Ridge.
"In kaj potem?" je nadaljevala. "Sovražim vso to evforijo okoli maratona. V čem je skrivnost? Poznam punco, ki trenira za kvalifikacije. Ima izdelan načrt prav vseh treningov za naslednja tri leta! Skoraj vsak drugi dan trenira hitrost na tekaški stezi. Uf, jaz tega ne bi nikoli prenesla. Enkrat sva se zmenili, da bova ob šestih zjutraj skupaj trenirali, a sem jo ob dveh zjutraj poklicala in ji povedala, da sem se napila margerit in mi, hik, po vsej verjetnosti, hik, ne bo uspelo."
Jenn ni imela ne trenerja ne programa treninga; še športne ure ni imela. Zjutraj se je preprosto skobacala iz postelje, pogoltnila vegetarijanski sendvič in tekla tako daleč in tako hitro, kot ji je prijalo; ponavadi je naneslo kakšnih 20 milj.

Ta citat, predvsem poudarjeni tekst, mi je te dni priplaval na površje. To je bilo takrat, kaj neki sedaj počne Jenn? Prava ultra legenda Scott Jurek? Spomnil sem se tudi na Antona Krupicko, ki ga sicer takrat v Bakrovih kanjonih (in v knjigi) ni bilo. Vsi ti so zvezde (trail) ultratekaškega podzemlja, a na splošno v medijih niso prisotni, tako kot npr. žogobrcarji.
Začel sem malce brskati in nekaj sem našel:

Scott Jurek, 7- kratni zmagovalec Western States 100.Mile Endurance Run (tekme, na katero se je kot edini Slovenec že dvakrat uvrstil tekaški kolega David Kadunc- AVI) je leta 2012 izdal knjigo Jej in teci, 2013 pa se je po dveletni ultratekaški pavzi udeležil teka 2013 Leadville 100 Mile Run in (po želodčnih težavah) dosegel 8. mesto. Spremljati se ga da tudi na njegovem blogu,  kjer med drugim preberemo, da je svoj letošnji prvi tek izvedel z zgoraj omenjeno Jenn.
Anton Krupicka prav tako piše bloge pod naslovom Riding The Wind, tam so dosegljivi rezultati prejšnih let in plan tekmovanj 2014...Lani na UTMB je bil DNF, letos menda spet pride...
Caballo Blanco je žal odšel, 2. marca 2014 pa se bo v Bakrovih kanjonih v Mehiki odvijala že 12. izvedba teka Ultra Caballo Blanco!
Na Born To Run Fan Site pa še kaj o ostalih "akterjih" iz knjige.

Jenn "Mookie" Shelton,  divja deskarka, ki je zašla med ultratekače zato, "da bi postala boljši človek"...
Zgornji citat in vprašanje, kaj je sedaj s tem olimpijskim maratonom: začetek leta 2012 je postavljala normo za kvalifikacije, jo s časom 2:45:01 tudi dosegla, a potem ni bila izbrana za OI v Londonu. Blogov ne piše, brskanje po netu pa da rezultate...Kaj je bilo zanjo značilno? Med tekom je vedno uživala, vedno je bila nasmejana!



In to je sedaj to! Namenoma sem se dotaknil samo nekaterih, za celoto bi rabili knjigo, ki pa nikoli ne bi mogla biti ažurna, ker se stalno nekaj dogaja...


:

Kaj je letos drugače?

Januar 2014 je mimo. Če so bili zadnji meseci 2013 bolj delovno intenzivni in posledično tekaške "suhe krave", mi je januar dal pospeška. 12 tekov  je zelo blizu mesečnega povprečja v najboljših časih. Pomagalo je tudi vreme...čeprav smo dva dni nazaj vihali nosove, da to ni nobena zima, me današnja polmetrska belina ne osrečuje: 4 kratno enourno brezplačno fitnesiranje, 2x včeraj, pa danes zjutraj in potem še popoldne...in še bohvekolikokrat v naslednjih dneh...VAU!

In kaj je drugače?
Tudi lani sem v januarju veliko migal, toda...lani sem bil 100% samo v klancih. Bolj strmo, bolje je. Seveda to niso bili teki. Vertikale! Grizenje kolen. Po vseh štirih, na škrge. Narava, korenine, steze...zgolj moč...ni pa hitrosti.
Letos sem tudi v glavnem v klancih, toda cestnih. Klancih, katere z dovolj trme lahko pretečem. Sorica- Soriška planina. Železniki- Podlonk. Železniki- Prtovč. Železniki- Dražgoše. Cesta. Trma, vzdržljivost in moč! In potem po istih klancih dol. Pospešek, hitrost!

In...
za letos imam hude plane, v katere bi prav rad vključil tekaško srenjo... Ne, niso datumski, niti niso rezultatski...to bi bilo pri mojem življenskem stilu in načinu razmišljana misija nemogoče...bolj sproti...

In...
btw.:stegenjska mišica mi je lani bolje služila, kar me ne navdušuje...

:

7 jurjev ni kar tako

Danes sem se prijavil na najlepši in najtežji puštalski polmaraton!
Včeraj sem si omislil nove superge: saucony triumph 10. Amfibija 40% popusta!
Včasih celo tečem: takole približno 2x na teden kakih 8 km.

Tudi tale prispevek gre na Tekaški forum v "mojo" temo "migam, torej sem" kot moj 7 tisoči prispevek na forumu.
Včasih sem že pomislil, da bi se pri tej številki enostavno umaknil, tako kot sem se pred leti "samoukinil" na FB, sedaj pa ne vem: o samem teku pravzaprav ni več kaj (novega) pisati; od znanosti, ki jo nekateri uganjajo okrog tega (predvsem oprema...), peče glava, služi pa najbolj trgovcem...pa ne bom sedaj brezkončno napletal o tem. Spremenil sem se, ni mi več do razpravljanja...aja, tisti, ki ste na TF, ste morda že "odkrili" moj podpis:

Nikoli ne izgubljaj časa s prerekanjem o nečem, kar ne bo pomembno zadnjih pet minut tvojega življenja! 

Ampak: tekaška srenja je nekaj posebnega, večina so zelo v redu ljudje, na forumu sem jih spoznal veliko, veliko smo skupaj pretekli in če bo vse OK., bomo tudi v bodoče. 

Še nekaj: dobro, da ne delam v pisarni in z računalnikom, sicer bi še kdo utegnil pomisliti, da večino delovnega časa pišem bloge...menda nekatere že skrbi.

LP, vencelj

:

Tradicije se ne prekinja!! Dražgoše 2014

Last minute dogovor
Po vseh dilemah, iti ali ne, najprej velika zahvala Marjanu, da me je vendarle zbezal iz luknje in me z močnimi argumenti prepričal, da ni druge...
Dovolj, da sem v tem tednu najprej prečekiral lansko lovsko s Češnjice na Prtovč, pa potem s Prtovča na Ratitovec in v petek še po cesti s Češnjice na Prtovč...
Potem smo sklenili, da je lanska vendarle preveč brutalna glede na to, da "gremo uživat" in smo jo danes ubrali kar lepo po cesti. 7 komadov! Marjan, Peter, Alen, Stane, Marko na kvadrat (šumadinac in TF član1- domačin iz Železnikov), pa še en...
In smo res uživali! Nobenih detajlov, samo še fotogalerije, te povedo več!
Tale je moja, fotke sončnega vzhoda, ki bi bile lahko enkratne, seveda niso dosegle željenega efekta, žal...
Petrova galerija je veliko bolj obsežna, šel sem skozi celo in nekaj je enkratnih, čudovitih fotk!

Tole je samo za "rajc"




   Ena sama uživancija! Rekordov nismo postavljali, na izi smo do Dražgoš rabili 5 ur, vreme pa neponovljivo enkratno čudovito! 

Drugo leto spet? Pa morda še kakšna tura vmes?

:

Športna priznanja občine Železniki za 2013

V ponedeljek je v dvorani v Železnikih potekala slavnostna podelitev priznanj najboljšim športnikom, športnim delavcem in klubom za leto 2013. Prireditev sem zaradi službenih obveznosti žal zamudil, a sedaj lahko napišem, kdo so bili dobitniki priznanj:

*bronasto plaketo je dobil obetavni nogometaš kranjskega Triglava Klemen Šturm;
*dobitnika srebrnih plaket sta odlična strelka Petra Dobravec in mladi smučarski skakalec Cene Prevc;
*zlato plaketo za športnega delavca so podelili Janezu Rakovcu;
*zlato plaketo za društva in klube sta prejela športno društvo Kamikaze (15 let uspešne organizacije kolesarske dirke na Soriško planino) in Atletsko društvo Železniki (15 let uspešnega delovanja);
*zlato plaketo za športnika občine (že tretje leto zapored) je dobil smučarski skakalec Peter Prevc (letos tudi najboljši športnik Slovenije)...

in to je to za letos!

:::