Kaj me je prepričalo, da sem se prijavil? Eno je dobrodelnost, drugo pa zanimiv koncept, dirka z zasledovalnim vozilom. Tudi to je svojevrsten izziv. Komu tak sistem bolj ustreza? Maratonec običajno teče svojih 42 km, kolikor hitro lahko. Kaj pa sedaj? Kje je optimalno razmerje med hitrostjo in razdaljo? In po drugi strani povprečen ultramaratonec, ki v običajnih razmerah da v določeno prestavo, nato pa je s to hitrostjo sposoben mleti 100 ali 200 km, če je potrebno...a na tej tekmi mora biti zadosti hiter, sicer ga vozilo ujame, preden se sploh ogreje.
Slovenska trasa je bila speljana iz Ljubljane skozi Dragomelj do Domžal, naprej v Kamnik na obvoznico in skozi center (stari del mesta) proti Mostam, v Komendo in naprej proti Cerkljam...
Pa da ne utrujam preveč: s svojim tekom sem zadovoljen. Ob progi sem večkrat naletel na katerega od starih tekaških prijateljev (predvsem s Tekaškega foruma ali s kakšnih preteklih skupnih tekaških projektov), s katerimi se zadnje čase bolj poredko srečujemo in teh sem bil res vesel, predvsem pa se jim moram zahvaliti za spodbujanje!
Zasledovalno vozilo me je ujelo par km naprej od Komende, v kraju Klanec pri okrepčevalnici na 35 km, razdalja me umešča na 24. mesto ljubljanskega teka (2. mesto v kategoriji) in na 606. mesto med tekači na vseh lokacijah.
Čestitke tekačem in čestitke za organizacijo!
 |
| V Kamniku (avtor: Marko Alpner) |
Ni komentarjev:
Objavite komentar