Premeril sem vzhodni del kroga po hribih okrog Selške doline

46,7 km od Sv. Jederti do Sv. Jederti

Gre za cerkev nad Selškimi Lajšami ob cesti Dražgoše- Jamnik, ki sem si jo (bolj na hitro) izbral za izhodišče.

Ampak...da grem od začetka. Včeraj (petek, 19.maj 2017) so v vrtcu organizirali srečanje s starimi starši in sem šel. Bilo je lepo, skupinsko smo po Kresu iskali rdečega, modrega in zelenega palčka ter nazadnje presenetljivo odkrili še rumenega...Vse skupaj je trajalo skoraj dve uri.
Seveda sem za udeležbo moral vzeti dopust in sem se odločil, da si bom (egoistično) preostanek dneva vzel čisto zase.
V nahrbtnik sem strpal nekaj nujnih stvari, predvsem pijačo, tablice...in se zapeljal na izhodiščno točko. Za srečo sem takoj ob izstopu iz vozila dobil 5 peresno deteljico

kasneje ob povratku pa nedaleč stran še dve štiriperesni.

Vklopil sem sports trackerja in jo ubral proti Mohorju. Pot me je vodila naprej na Čepulje, Planico in Križno goro, nato sem se spustil v Škofjo Loko. Sledil je vzpon na Lubnik

nato pa po vojaški cesti do Zaprevala

in v Rovte v Selški dolini.

Pri spomeniku, ki stoji na ostrem ovinku ob cesti za Rovtami

sem cesto zapustil in se tako po 34,5 km ločil od "moje" trase celotnega kroga okrog Selške doline. 

Čakal me je še povratek na izhodišče. Spustil sem se v desno po grebenu proti Golici.

Vmes sem se na kratkem odseku priključil na traso 100 km Ultra pušeljc traila, ki se bo letos odvijal v soboto, 17. junija...

Z Golice me je pot vodila v Selca (Rovn). Srečal sem Dareta, ki mi je ponudil prevoz v Lajše do avtomobila, ampak...če sem se tako odločil, bom tudi sam zaključil. Vseeno hvala! 

Ni mi bilo do cestnega vzpona, zato sem raje šel po stezi v Kališe in skozi Smrečje v Dražgoše ter po dobrem kilometru asfalta zaključil krog. 

Vsega skupaj se je nabralo  za 46,7 km, od tega 36 km po trasi celotnega kroga, ostalo pa za prečenje doline iz Rovt do Dražgoš.

Nekaj podatkov in še več fotk (panoramske...) je na tejle povezavi!

Testiranje

Zanimalo me je, v kakšni meri uporaba sports trackerja kuri baterije. V času trajanja včerajšnje aktivnosti je "padla" iz 100 na 55%.

Še kaj novega?

Ja, odločil sem se, da svojega prostega časa ne bom več koristil za obvezujoče prostočasovne dejavnosti. Živimo v času, natrpanem z obveznostmi in ni potrebe, da bi si sami prostovoljno nalagali še dodatne. Umikam se...

LP, vencelj

Mika me izmera...

...in še, mislim da končno izpolnjujem vse pogoje za to.

Krog po hribih okrog Selške doline

 Trasa zajema vse "pomembnejše" točke, ki "omejujejo" Selško dolino, da jih kar naštejem: Ratitovec, Soriška planina, Petrovo brdo, Porezen, Črni vrh, Blegoš, Lubnik, Škofja Loka, Križna gora, Čepulje, Sv. Mohor, Dražgoše...
 Samo dvakrat sem opravil s celoto: prva je bila solo izvedba leta 2009 (v prvem delu iz Dražgoš do Lubnika me je spremljal Štefan), naslednje leto sva traso premagala v obratni smeri z Gregorjem ((poročilo GG).
 Kasneje sem po teh lepih poteh hodil še večkrat, tudi lep del UPT gre po isti trasi, vendar se nikoli več nisem lotil celotne, v enem kosu.
 Vedno pa se mi je zastavljalo vprašanje, koliko so približne izmere, da je pot dolga 85 km, točne. Mislim, da imam sedaj vse, kar rabim, da traso izmerim. Zadnjo dilemo glede vzdržljivosti baterije sem (mislim da) razrešil s power bank.
 Prihaja čas, da preverim, na kako trdnih temeljih stoji moj "mislim da"...
 Spodnje slikce so bile slikane v nedeljo na poti iz Danj na planino Spodnji Jirn, naprej čez Altemaver na Ratitovec in nazaj čez Kremant na Danjarsko planino...( (nekaj podatkov in še nekaj fotk). Samo za občutek!

Ratitovec

 😏😕...sedaj sem objavil....torej ni več poti nazaj...
 Je pa motivacija za naprej👍😉

Uravnoteženo življenje

"Življenje pač mora biti kaj več kot samo delo, delo in spet delo."

 Napornim delovnim tednom sledijo naporni delovni vikendi v želji, da postorimo vse tisto, kar skozi teden pač ne moremo in se zgodi, da delamo  celo ob nedeljah...ampak, tak način vsekakor škoduje zdravju (verjetno najbolj psihi), delo pa vedno počaka. In sem se odločil, da vsaj za velikonočne praznike pa verjetno res ni treba delati. Včasih se je treba znati ustaviti.

 Tako sem danes uprizoril svoj prvi tek, pravzaprav bolj "hiking" po najlepšem in najtežjem malem maratonu pred 14 dnevi. Ena kratka s Češnjice na Hujsko, mimo smučišča Rudno do ribogojnice in na drugi strani spet v breg proti Kališam...vsega slabo uro in dobrih 6 km miganja. Pasalo je pa!!

Moj današnji "hiking", podatki + šestorček fotk...

 Ampak...bo dovolj za vipavskih 50 km konec meseca?? Prijavljen sem, ves fitnes, hoja in številne stopnice v službi pa tudi niso zanemarljivi in že samo po sebi predstavljajo "trening".
 Te dni bo še čas, praznične dni bom izkoristil za več aktivnega počitka, več narave, več umirjenosti...

 Tokrat pa za konec še par fotk z mojega delovnega področja:

Življenje povprečnega rekreativca

 Za svoj tokratni prispevek sem uporabil kar podnaslov tega spletnega dnevnika.

 Kot povprečni rekreativec nisem (več) zasvojen s tekom in v tem zapisu bo teka zelo malo ali, pravzaprav, skoraj nič. Ta konec tedna nisem tekel nič. Niti kilometra. Tek je pač nekaj, kar počnem, kadar me je volja in kadar si za to vzamem čas. Lahko bi rekel celo, da tečem takrat, kadar nimam početi nič drugega. 

 Eden od smislov vsakega, kateregakoli početja v življenju je tudi končno zadovoljstvo z opravljenim. Po vsakem ali skoraj vsakem teku čutim veliko zadovoljstvo. Zbrcal sem se ven, naredil nekaj koristnega zase, se sprostil, morda postavil dosežek, ki mi veliko pomeni, postavil kakšen rekord...za noben tek mi nikoli ni bilo žal.

 Je pa tek samo en, postranski del življenja. Lahko smo aktivni tudi drugače. Postavimo si neke cilje, se lotimo zadeve in slej ko prej bomo prišli do cilja, ki nas bo navsezadnje zadovoljil...

  Tako oddaljen od teka, kot sem trenutno, že dolgo nisem bil. Nekaj o tem sem namigoval v poročilu iz NajNaj malega maratona, Danes dodajam samo dve fotki projekta, ki je v tem trenutku popolnoma v ospredju: ta vikend je bila dosežena prva mala zmaga, do zaključka bo "padla" še kakšna netekaška sobota in še kakšna delovna nedelja.

Menjava 30 let stare prvotne ograje

Prej

Potem

Zaenkrat samo to, podrobnosti o poteku dela itd. pa potem, ko bo zaključeno. Čakata me še dve ograji, malce večji in ne tako enostavni, kot je tale ravna...

LP, rekreativni tekač vencelj

:::

Najlepši in najtežji mali maraton- 2017

 Mali maraton, točno tak, kot ga opisuje naslov. Najlepši zato, ker nas vodi po čudovitem naravnem okolju, ki kar kliče po obisku trase tudi kdaj, ko ni tekme, ker na tekmi pač ni časa za ogledovanje in uživancijo, najtežji pa zaradi razgibane trase, ki nas stalno vodi gor-dol in končni seštevek višinskih metrov ni zanemarljiv...:

"Proga je dolga  21 kilometrov in 98 metrov. Večinoma poteka po naravnih poteh, ki se vzpenjajo in spuščajo skozi gozdove. Skupaj je za 1.300 metrov vzponov in prav toliko spustov.  

Opis proge: Tekače  pot vodi s 590 m visokega Sv. Andreja na razgledno vzpetino, Sv. Ožbolt (859 m). Nato se po makadamski poti spustijo do vasi Selo (710 m) in se ponovno vzpnejo na najvišji vrh Polhograjskega hribovja, Tošč (1.021 m). Sledi spust in tek po gozdni poti do Osolnika (858 m), kjer se prične zadnji, dolg spust v dolino Hrastnice (Puštal) in še zadnji vzpon do cilja, na Sv. Andreju."

 Tole je bila že 5. izvedba tekme, moja 4. udeležba (lani odsoten zaradi "višje sile") na tekmi in moj 8. krog po trasi. Držim se tega, kar sem zapisal v prvem odstavku, za "vstop" v krog rabim 20 minut vožnje, trasa je res lepa in včasih me pač potegne...
 Tokrat je bilo tudi vreme enkratno, če bi se hotel pritoževati, bi rekel, da je bilo prevroče. Krasen sončen dan. Na datum, 1. april, nas je opomnil le šaljiv napis na "ceglcu" sredi makadamske ceste med Selom in Jedrtjo, na katerem je pisalo, da "danes tekma odpade".

 Zmagovalec je bil pričakovano Gašper Bregar, pa še do rekorda mu ni veliko zmanjkalo. Čestitke za odličen rezultat, čestitke pa tudi vsem ostalim udeležencem!! In da ne pozabim organizacije, ki si zasluži vso pohvalo!

Tule so rezultati!

Pa moj nastop?
Čisto v redu! 2:24:54 je sicer slabše kot na prvih treh nastopih, pa me je danes pogled na rezultate vendarle pozitivno presenetil: 51. mesto med moškimi in 8. mesto v kategoriji je več, kot sem si obetal. Za boljši čas bi bilo potrebno več namenskega treninga, ampak...zakaj že??
Moj veliki strah so še vedno krči, ki so me opozarjali že zadnjič v Bazovici na Kokoš trailu, tokrat pa spet. Prvič sem jih zaznal po menjavanju ritma na spustu s Tošča, kasneje pa predvsem na "ravninskih" tekaških delih. Nič katastrofalnega, bo pa treba ukrepati, sicer bo lahko v Vipavi hudo...
In še nekaj, o čemer sem tudi že pisal: ne vem, ali je to EMŠO, ampak tile sobotni teki so mi postali odvečni. Stalno se mi po glavi mota misel, koliko dela me čaka in v soboto bi res lahko veliko naredil. Sedaj sem že blizu tistim, ki so včasih spraševali: A tale res nima drugega počet, kot da se preganja naokrog? In epilog: včeraj popoldne sva šla v Danje in veliko naredila, še več pa danes. V soboto tekam po polhograjcih, v nedeljo pa delam.

Fotk pričakujem obilo na spletni strani naj naj, moj prispevek je le par za vzorec. 

Marko, hvala za prevoz!



Ob pomanjkanju (mojih) slikc iz tekme spodaj dodajam še eno hribovsko iz drugega dela tega vikenda, iz Danj.

Trail štirih selških cerkva

  V petek sem dobil povabilo na lep, zanimiv trail, krožno pot po bližnjih hribih, ki obkrožajo Selca: Sv. Miklavž, Sv. Mohor in Sv. Križ. 

 Vse poti so mi zelo znane, že velikokrat obiskane v različnih variantah, med drugim večkrat že tudi povezane v eno turo, kot npr. tale izpred štirih let, ko sva s Petrom startala z Rovna na Miklavža, Mohorja, v Dražgošah pa nadaljevala do Prtovča in je bila tura temu primerno daljša...

 Samo pot so si zamislili v TD Selca, o čemer piše tudi Bojan na svoji FB strani...

 Pa sem si rekel, da bi bila to odlična zadeva, spet enkrat po teh lepih poteh, za v Danje bo čas tudi še potem in sem se Markovemu povabilu odzval. 

 Štartala sva ob 6. uri v Železnikih, šla za Soro na Studeno, sledil je strm vzpon na prvi hrib, Sv. Miklavž. Nato sva se po drugi strani spustila skozi Golico in po stezi v Dolenjo vas, od tam pa po cesti do Ševelj. Gozdni vzpon do Pozirna mi je bil vedno eden najlepših in ne posebno strm, teren se postavi pokonci šele v zadnjem delu iz Zabrekev do cerkve na Mohorju.

 Zgoraj naštevam le tri cerkve, četrta je Sv. Jedert nad Lajšami, ki pa za razliko od ostalih ne stoji na vrhu kakega hriba ampak ob cesti Dražgoše - Jamnik, prav tam, kjer nas pešpot iz Mohorja pripelje na omenjeno cestno povezavo. Po tej nadaljujemo približno kilometer in pol do Dražgoš, takoj pri prvi hiši pa nadaljujemo levo (smer Kališe) čez Površnico do Sv. Križa. S spustom skozi Kališe na izhodišče je bila po slabih štirih urah in opravljenih dobrih 23 km teka/hoje "klobasa zašpiljena."

Na tejle povezavi je nekaj tehnikalij, začrtana trasa in šopek slikic!

Prva točka, sv. Miklavž

Lepa pot, vredna obiska! Lahko tudi etapno...

6. Kokoš trail 2017

 Po treh zaporednih nastopih sem bil lansko leto prisiljen kokoš izpustiti, letos pa sem se ponovno odločil za udeležbo.
 Tekma mi je res všeč, proga je lepo razgibana, z vzponi, spusti in povsem tekaškimi odseki, je pa res, da je trasa vsako leto drugačna in tudi letos se tej tradiciji niso izneverili, kar pa je problem le za tiste, ki hočejo primerjati časovne dosežke, zame pa je to le dobrodošla popestritev.
 Kokoš je kraški hrib z vrhom in Planinsko kočo (674 m) na slovenski strani, start teka pa je v Italiji, v Bazovici. Kolikor imam v spominu, tista tri leta, ko sem bil na tekmi (13, 14, 15) nismo nikoli tekli po slovenski strani, če pa spodaj pogledamo potek letošnje trase, kaže na veliko spremembo. Celo mimo koče smo tekli.
 Čestitke uspešnim slovenskim tekačicam in tekačem, predvsem na daljši, 16 km progi že tradicionalno zavzemajo vodilna mesta!!
 Glede na dosežene čase (op.: lanskih rezultatov nisem gledal in jih nisem dal v primerjavo) je bila letošnja proga še nekoliko daljša.

Rezultati!!

 Statistika: 16 kilometrskega teka se je udeležilo (oz. končalo, po rezultatih) 128 žensk in 385 moških, skupaj 513, Na 8 km progi je bilo tekačic 50, tekačev pa 60, skupaj torej 110.
 Rezultat 1 ura 31 minut me je pripeljal na 105. mesto /513 oz na 99/385 med moškimi, v kategoriji 50-55 let z 49 udeleženci pa sem bil na 13. mestu.
Zadovoljen? Ali mi kaj drugega preostane?

Planinska koča Kokoš

Karta letošnje trase

Potegnem črto...

Sobota, 11. marec 2017 

Lep, sončen zgodnje-spomladanski dan.

Dan, ko res ni mogoče ostati nekje notri,

zaprt med štirimi stenami.

Dan, ki prav sili k miganju,

ven, na zrak in v naravo.

Dan sem dobro izkoristil. 

Dopoldne sem spet enkrat obiskal Dražgoše.

Krožno, po eni varianti z ene strani vasi na drugo 

in po drugi varianti na izhodišče nazaj.

Spodnje fotke so dopoldansko delo.

Popoldanski del dneva sva preživela v Danjah,

delovno v pravem pomenu besede. 

Čas in vreme sta prava za premike v kmetijstvu...

pravzaprav bolj vrtičkarstvu.

In naredila sva veliko,

po spletu okoliščin bistveno več kot sva planirala.

Ja, danes je bil en res lep dan.

Čimveč takih!

Nova pridobitev- še večja motivacija

 V prejšnjem prispevku  sem pisal o tekaški motivaciji in o tem, kako lahko tudi le ena naprava z ustrezno aplikacijo postane zelo dober "priganjač"...prav tako kot tudi kakšen drug nov kos tekaške opreme...predvsem superge.
 In ja, danes sem spet investiral ter pristal v novih speedcross 4. Saj sedaj že dolgo nisem, zadnja nabava so bile mizuno oktobra 2015 na sejmu "tečem", vsi pari so v glavnem iztrošeni.

 Tole so sports tracker detajli današnje nočne enourne krožne ture v Kališe in do Sv. Križa, na katero sva se četrt čez šesto popoldne podala z Markom. Luna je že čez polovico in dovolj močna, da sva videla svojo senco. Superge sem na blatnih poteh dobro "krstil" in niso več tako lepe kot na sliki oz. v trgovini. Saj zato pa so, da se uporabljajo! In prvi občutki so zelo dobri.
 Pravzaprav pri štirki menda gre za identičen model kot je bila trojka, le pri podplatu so pustili na čepkih nekaj več materiala, ker ga je pri prejšnjih res hitro pobiralo. To je pri moji trojki tudi edini problem, drugače so pa še cele in jih še vedno uporabljam.
 Zaenkrat dovolj, pa še drugič kaj, ko se bo spet kaj dogajalo...LP, vencelj

:::

Tekaška motivacija, lahko tudi v napravah

 O motivaciji za tek in rekreacijo je bilo prelitega že veliko črnila, na primer: o psihologiji za tekače- kako ostati motiviran , potem še ena o motivaciji za rekreacijo izpod peresa športne psihologinje, več prispevkov na portalu tek.si itd., itd....brskanje po netu pa da še veliko rezultatov.

 Začetnikom vedno dam nasvet, naj začnejo počasi in postopno. Predvsem je pomembno, da tekač tek zaznava kot veselje in užitek, ne pa kot "eno samo matranje". Začetno pretiravanje je že marsikoga zaustavilo in ga utrdilo v zmotnem prepričanju, da tek ni zanj.

 Pri izkušenih tekačih seveda obstaja velika razlika med lahkotnim joggingom in veliko željo prenekaterega tekača po dobrih rezultatih na rekreativnih tekmovanjih. V tem primeru je večkrat treba preiti iz cone udobja k garanju. Prav na tekmovanjih se vidi, da je takih garačev vse več in so tudi vedno boljši. Nekateri so pripravljeni zelo veliko vložiti v to, da bi bili hitrejši od konkurence.

 Včasih pa zgoraj omenjene metode psihološkega motiviranja ne zadostujejo. Včasih je dobro imeti kaj bolj oprijemljivega.

 Jaz sem sedaj našel motivatorja v napravi. Nekaj, kar večina uporablja, dodal pa sem aplikacijo, ki jo tudi mnogi uporabljajo. Pametni telefon in sports tracker. Merjenja pulza ne rabim, rad pa imam geografijo in na mojih poteh me vedno zanima razdalja. To sedaj imam, poleg tega pa še hitrost in fotoaparat, potem ko mi je tisti kapituliral in sem ga zabrisal v smeti. Vse v eni napravi. Novosti me vedno motivirajo, naj bo to spoznavanje novih tras v neznanem okolju, nova oprema...ali pa nova naprava.

  To me je gnalo, da sem ga preizkusil v četrtek, pa potem v soboto in spet danes. Nekaj mojih bolj priljubljenih tras je sedaj že "pod kontrolo". Vse so trail variante s konkretnimi klanci, kombinacija teka in hoje.  Fotografiranje mi sicer asociira na biatlon: najprej telesni napor, nato se je treba čimbolj umiriti za "dober strel". Pri nekaterih slikcah zato malce trpi kvaliteta.

 Trase sem razdeli na kroge (lap), da imam: 1) zabeležene dolžine posameznih odsekov na trasi in 2) da imam zabeležene hitrosti na posameznih odsekih, ki so si zelo različni: vzponi, spusti in vmesni tekaški deli.

Tule so vse tri trase z razpoložljivimi podatki:
Četrtek, 2. marec
Sobota, 4. marec
Nedelja, 5. marec

 Bliža pa se prva tekma: čez en teden, v nedeljo, 12. marca, se bo v Bazovici odvijal Kokoš trail. Prijavljen sem za 16 km...

  

LP,  vencelj


:::

Tek okrog Brda, zadnji krog 10. KZTL, 19. 2. 2017

  Čas gre. Čas hiti. Čas teče! 
Tekači tudi tečemo. Se mi zdi, da se je Kranjska zimska tekaška liga (KZTL) 2016/2017 komaj začela, pa smo danes na (skoraj) ravninskem ovalu okrog Brda že odtekli zadnji, 15. krog. Zaključnega kroga 10. jubilejne KZTL se je udeležilo 64 tekačev, je pa sezona poskrbela z nekaterimi rekordi (copy-paste):

  Še nekaj letošnje statistike, ki je v marsičem rekordna:
- Skupno število udeležencev 252
- Najstarejši 69 let
- Najmlajši 13 let
- Povprečna starost 39,4 leta
- Največ udeležencev na posamični tekmi 120
- Najmanj udeležencev na posamični tekmi 54
- Povprečna udeležba 78 tekmovalcev
- Tekmovalcev z 100% udeležbo 12

Seveda je meni liga tekla še bistveno hitreje kot dvanajsterici z 100% udeležbo, ker sem več kot pol tekov izpustil, bil sem le na sedmih. In še nečesa nisem uresničil: na Krvavcu še nisem bil. Pa drugič.

 Z današnjim tekom sem zadovoljen, navsezadnje, ali mi kaj drugega preostane. Časovno sem bil nekoliko hitrejši kot na decembrskem Brdu, pa ne toliko, da bi se lahko hvalil s kakšnim hudim napredkom, posebno še, ker na to lahko vplivajo še številni drugi dejavniki... 

Po teh nekaj nastopih mislim, da vem, kje sem slab oz. na čem bi moral delati, ampak: 😐1) ne vem, če bom imel voljo s primernimi ponavljalnimi teki povečevati hitrost in 😐2) po več kot dvajsetih tekaških letih si upam trditi, da mi pri teku v klanec ni pomoči!

Pri tekmah, na katere sem se prijavil (klik na povezavo), bi mi eno in drugo prav prišlo, ampak zaenkrat nisem še prav zelo konkurenčen. Olimpijski moto "važno je sodelovati" tako vse bolj prihaja v ospredje. 

Rezultati 3. teka okrog Brda in končni rezultati KZTL 2016/17
Sposojene slikce

Bregar pa jest (tudi sposojena fotka)

 Eno obdobje je mimo, gremo naprej!!!

 V Železnikih je bilo popoldne veliko sonca in sva z Romano šla še na pohod na Hujsko. Počasi, sprehajalno turistično, s Taro, dobro uro in pol uživanja na soncu!

LP

Tek na Mohor 12.februar 2017

 Danes se je pri temperaturi okrog nule, meglenem vremenu in malce zasneženem makadamskem delu proge (od Čepulj naprej) dogajala predzadnja tekma Kranjske zimske tekaške lige. Na startu 9 kilometrske proge v Stražišču pri Kranju se je zbralo 60 tekačic in tekačev, na cilju na Sv. Mohorju pa Bečan Timotej pri moških in Klinar Tina pri ženskah pričakovano nista dovolila presenečenj.

Čestitke njima in tudi vsem ostalim, ki so uspešno opravili s progo!
Rezultati današnje tekme in skupni po 14-ih tekmah!

 Jaz po včerajšnjem prijavljalnem dnevu in popoldanskem trailu (o čemer pišem tukaj!) niti nisem nameraval na današnjo tekmo. Nazadnje sem se udeležil božičnega Jošta. Je pa res, da me je včeraj nekajkrat prešinilo, ali je prav, da še podaljšujem traso, ker, če bi se vendarle odločil za Mohor, se mi bo zagotovo poznala utrujenost. Kljub temu sem se včeraj v Dražgošah odločil za podaljšano varianto po LPP do Novaka, zanimal me je predvsem prehod čez Rudensko grapo, ki pa je sedaj (končno) lepo urejen: most (pravzaprav brv) z varovalno ograjo...varno, vzorno!
 Prednost KZTL je tudi v tem, da so to bolj trening tekme. Ni treba cel teden prej počivati za optimalen nastop. Zame je KZTL po eni strani druženje, po drugi strani pa del trening ciklusa, ki poskrbi, da zaradi tekmovalnega značaja in množičnosti damo več od sebe kot na solo treningih, tudi pozimi vzdržujemo kondicijo, lahko pa je tudi testna tekma.
 Zaradi vsega naštetega je danes zjutraj padla odločitev za aktivno dopoldne. Čakalo me je 18 km teka, 9 na sami tekmi in potem še 9 pri povratku. Odlično...in skupaj z včerajšnjim popoldanskim dobrih 30km. Tak vikend me navdaja z zadovoljstvom, sedaj moram še analizirati, kaj naj popravljam do prvih tekem.
 KZTL se zaključi naslednjo nedeljo z ravninskim tekom okrog Brda!

  Fotografi so bili, slik pa še ni, pa dajmo namesto tega eno domačo:

Uživajte!

Zastavil sem si nekaj ciljev

 V prejšnjem zapisu sem pogledoval za spomladanskimi tekmami, sedaj pa sem naredil korak naprej. Vnaprej sem se prijavil na tri tekme, vse so mi že dobro znane od prej, ker sem na njih že sodeloval. Gre za tri meni zelo všečne traile različnih dolžin in se mi zdijo primerno stopnjevanje telesne pripravljenosti oz. splošne kondicije.

 Moj "tritrail":
⇛12. marca se s startom v Bazovici (Italija) odvija Kokoš trail, 16 (ali 8) kilometrski gorski tek s 500 m višinske razlike.
⇛ 1. aprila se tekači dobimo na Sv. Andreju nad Škofjo Loko in se ob 10. uri poženemo na sedaj že tradicionalni Najlepši in najtežji mali maraton, čaka nas 21 km teka z 1300 m višinske razlike.
⇛ 29. aprila v Vipavi poteka trail z 100, 50 in 25 km traso, meni 50 zadostuje. Gorski maraton- T50.

 Postavljanje ciljev  je seveda zelo pomembno. Že večkrat sem omenjal, da imam raje tekme, ko se enostavno zjutraj odločiš in greš ter se prijaviš na sami tekmi, ampak tekov je vse več in tudi vse več takih, da se moraš predprijaviti. Na zgornje sem se predprijavil, kar pa ne pomeni, da ne bom šel še na kakšnega. Je kar nekaj zanimivih, zame predvsem  PUŠELJC GORSKIH TEKOV: KBK, Ratitovec, GM4O/UPT in Črna prst. Začne se 20. maja s KBK trailom!!👍

 Ne smem pa pozabiti, da sem zgolj rekreativec. Tek mi je skozi leta postal pomemben del življenja, še zdaleč pa ne edini. Poleg službe se porajajo številni projekti, ki mi bodo v daljših in toplejših dneh zaposlovali vikende in že sedaj vem, da mi bo udeležba na (predvsem sobotnih) tekmah marsikdaj odveč. Ampak: vedno je treba vzdrževati ravnovesje med delom in prostim časa, treba si je vzeti čas tudi za sprostitev in zame tek to vsekakor je!

 Januarske tekaške navade sem prenesel tudi v februar: (poleg službe) migam za vikend, trail trase od doma, kombinacija vzponov, tekaških delov in spustov...najraje ne v tako enostavnem zaporedju pač pa čimbolj razgibano in čimveč menjavanja ritma. Današnja trasa je bila tipična: Železniki (Češnjica)- Kališe- Sv. Križ- čez Površnico v Dražgoše- po LPP v Rudensko grapo- vzpon proti Novaku- Doline- spust čez Kres na izhodišče...gor-dol-gor-dol...
 Aha, ta teden sem imel praznični tekaški dodatek: en krog čez Kres in na Novakov hrib za uro in pol na praznik kulture!

 Torej, če ne bo kakšne spremembe, s tekmami začnem čez en mesec!

 Pa drugače, kaj novega? JA!
Nick Cave6The Bad Seeds  30. oktobra ponovno v Ljubljani!!  V glavnem s staro zasedbo, katere član je tudi odlični violinist Warren Ellis (Dirty tree)!

  LP, vencelj

:::😃

Dva meseca kot bi mignil

 Pošteno smo zakoračili v leto 2017, januar je že skorajda mimo. Januar 2017, mesec, ki bo menda zapisan v zgodovino kot najhladnejši januar v zadnjih 30 letih in kar tri celziusove stopinje hladnejši od tridesetletnega povprečja.
 Ampak tekači nismo zapečkarji...včasih se je za tek v mrazu treba malce prisiliti, a potem, ko steče, tek lahko postane čisti užitek...posebno še, če tečemo v naravi, če nas razveseljujejo sončni žarki, čudoviti razgledi, v soncu svetlikajoči se snežni kristalčki, tu pa tam kakšna divjad...da bi človek zavriskal.

 Dobra dva  meseca sta že mimo, odkar sem se po uspešnem zaključku rehabilitacije vrnil na delo. Zastavili smo zelo "običajno", brez "šparanja", takoj na polno. Pa ne bom o tem...istočasno z vrnitvijo na delo sem se vrnil tudi na tekaške terene. Konec novembra in december sta bila v znamenju Kranjske zimske tekaške lige in Rašica traila. 
 Januarja so razmere postale bolj zimske in sem s KZTL zaključil, bolj sem se aktiviral v svojem okolju, torej samo skozi vrata in v breg. Štiri vikende zapored sem opravil "svoj" krog iz Češnjice (Železniki) v Kališe, nadaljeval do cerkve Sv. Križ, čez Površnico v Dražgoše, na Rudno s ponovnim vzponom proti Hujski in čez Kres nazaj v dolino. Ura in pol intenzivnega miganja. Tako lepo, da je škoda nazaj v dolino.
 Poleg tega pa še en Ratitovec, večkrat Hujska (enkrat nočna malo pred 21. uro- hvala, Marko, da si me "zbezal"!)...in to po mojem mnenju popolnoma zadostuje, predvsem pa, skupaj s službo, popolnoma "pokrije" potrebe po vsestranskem gibanju. In, zelo pomembno, tek je učinkovito sredstvo proti stresu!
Da bi ostali zdravi ali da bi si izboljšali zdravje, odrasli ljudje potrebujejo dve vrsti fizične aktivnosti na teden: aerobno vadbo in vaje za moč. In da bi bili zdravi, morajo biti odrasli aktivni...
 Še vedno pa vsakodnevno, pred službo, izvajam vaje za ramena po navodilih fizioterapevtke iz rehabilitacijskega obdobja in vaje za križ, pravzaprav gre bolj za aktivacijo stabilizatorjev trupa in zaenkrat vse skupaj funkcionira odlično! Delam lahko vse tisto, kar sem prej, lahko tudi tečem, grem s palicami v breg....in pogledujem za prvimi spomladanskimi tekmami!

delo

delo

                                   

Sv. Križ, točka "mojega" kroga.

In to je zaenkrat to...lep pozdrav in se vidimo, vencelj

😉😉

Zimsko pravljico...

...po zadnjem sneženju sem danes doživljal na ponovitvi trase s prejšnjega tedna, tokrat z dodatkom. Zadnjič se mi je zaradi premrzlih prstov mudilo v dolino, tokrat teh težav nisem imel: debelejše rokavice in sonce so opravili svoje.
 -6°C, kolikor je kazal termometer ob odhodu, na soncu ni bilo čutiti, sonca pa je na trasi Češnjica- Kališe- Sv. Križ- Dražgoše obilo. Krasni razgledi v jasnem zimskem vremenu: Kamniško- Savinjske Alpe proti vzhodu, Triglavsko pogorje proti zahodu, Škofjeloško hribovje na jugu, Ratitovec kot na dlani...svetlikajoči, od sonca ožarjeni snežni kristalčki...celo okrasitev smrek je sedaj veliko lepša kot pa ves tisti novoletni kič.

(Slika je simbolična)

Snega sicer ni prav veliko, tudi zgoraj komaj kaj več kot 15 cm, občutek je pa vendarle bolj zimski. Zato sem se ob spustu iz Dražgoš odločil še za vzpon iz Rudenske grape po gozdni cesti proti Hujski in povratek čez Kres v dolino. Več je pa le več.😁



Značaj je vse (klik!)
Avtor Russel W. Gough, v slovenščino prevedel Janez Penca.
Podnaslov "za etično odličnost v športu".
7. stran:

Šport je lep; vse življenje nam je lahko v tolažbo in veselje. Neskončno veliko nas nauči o nas samih, na primer o naših čustvih in značaju, kako v trenutkih stiske ostajamo odločni in kako se z roba poraza odrinemo k zmagi. V tem pogledu bi bilo težko kje drugje najti podoben pouk. Skozenj odkrivamo, do kod sežejo naše moči, a z njim tudi gradimo samozaupanje in pozitivno podobo o sebi. Nikoli ne smemo misliti, da smo nad športom.

(Arthur Ashe v Dnevih milosti, ki jih je napisal tik pred smrtjo 1993)

 Spet sem pri knjigi. Ni nova, imam jo že dolgo in enkrat sem jo že prebral. Sedaj sem jo zopet vzel v roke.

Največje priložnosti za športno ravnanje so tam, kjer so največje priložnosti za nešportno ravnanje. (R.G.)

In še: edini način, da stvari premaknemo na bolje, je, da za vse, kar je narobe, nehamo kriviti druge in se pogledamo v ogledalo!

...

Uživajte!
LP

Važno, da se miga!

 Končna odločitev je padla zjutraj. Na pohod iz Železnikov preko Ratitovca v Dražgoše sem se že prej odločil, da ne grem, ostala mi je odločitev med Kranjsko zimsko tekaško ligo (na vrsti je bil tek iz Stražišča na Mohorja) ali pa neki solo krog kar od doma.
 Odločilne so bile temperature. Ob 9. uri je bilo pri nas izmerjenih -9,8°C. Verjamem, da zelo mrzel zrak ni ravno najnaj za dihala (o tem bi seveda spet lahko imeli zelo obširno debato, odvisno pa je od številnih dejavnikov, kot npr.: sama temperatura, onesnaženost, trajanje izpostavljenosti, zdravstveno stanje posameznika, njegova odpornost in tudi njegov pogled oz. razmišljanje na problematiko itd.) in nisem povsem prepričan, ali bi mi tek na škrge na 9 km trasi naredil več koristi ali več škode.

 Torej druga možnost, krog od doma, pa še Dražgoše vključim!
 Solo in ne po najbolj direktni (najkrajši) varianti. Pa seveda počakati, da se stopinje malce dvignejo.
 Štartal sem ob 10. uri s Češnjice v Kališe, vzpon pa nadaljeval do 869 m visokega Sv. Križa.

 Od tam vodi lepa pot čez Rožnik in Površnico v Dražgoše, ki so danes gostile množico pohodnikov. Ob 11. uri sem bil pri spomeniku, nato pa sem se kaj hitro spustil na Rudno in domov.
 Spet se je pokazal stalni problem, da imam roke zelo občutljive na mraz. Kljub rokavicam me je zeblo celo pot, čeprav sem jih stalno razmigaval. Prste na rokah imam tudi sredi poletja običajno ledene, pozimi je vse, kar je pod +5° C lahko že problem. Danes sem se s svojim tempom dobro ogrel, prsti pa so že prešli prag bolečine in se mi je na povratku kar mudilo. Sklepam, da sem že v mladosti nekajkrat imel ozeble prste in so zaradi tega toliko bolj občutljivi, čeprav bi si lahko mislili, da je logika nasprotna: da bi jih s tem utrdil. Ne vem, samo ugibam.

 DRAŽGOŠE (klik)

 Od leta 2006 sem 9x šel na zimski pohod Železniki- Ratitovec- Dražgoše. Sprva sam, zadnja leta z odlično ekipo. Tako odlično, da kljub moji odsotnosti lani in letos nadaljuje tradicijo. Letos jih je bilo navkljub mrazu v ekipi 9. Hvala za to in hvala za prijetno "after" druženje😁. Morda pa drugo leto spet grem...ampak takoj povem, da bi mi bila kakšna poletna ponovitev bolj povšeči, tako kot sva si jo zamislila z Markom poleti 2015

 Sicer pa Dražgoše meni ne predstavljajo neke hude ideologije. Ideologije ustvarjajo politiki, za dosego svojih skritih ciljev. To nima nobenega smisla. Umetno razdvajajo ljudi ter ustvarjajo in razpihujejo razdor med njimi. Prej bomo ljudje to spoznali, bolje bo.

 Komentar Igorja Kavčiča v Gorenjskem glasu ni slab.

Dražgoše 75 let po znameniti bitki


KZTL- Mohor, 2.krog

 Čeprav se teka nisem udeležil, dodajam današnje rezultate. 60 vztrajnih!
 Rezultati Mohor- 2. krog + skupni liga
 Čestitke!!
 Naslednjo nedeljo spet sledi ravninski krog okrog Brda!




😏 Vedno imam na koncu občutek, da sem še na nekaj pozabil...v izogib temu dodajam še eno odlično izvedbo  Dirty tree...


https://www.youtube.com/watch?v=eLvpu_XLYdU

Kratka rekreativna inventura 2016

 Leto 2016 je bilo spet nekaj posebnega, predvsem pa bolj "hodaško" kot tekaško. Migal sem veliko, se potikal po okoliških krajih, gozdovih in hribih...vendar o tem že tradicionalno ne vodim nobenih količinskih statistik, npr. časovnih ali dolžinskih.

 Iz svojih zapiskov bom potegnil le nekaj hitrih in površnih podatkov:

Ratitovec 18x

Črna Prst 1x

Blegoš 2x

Porezen 1x

Lubnik 1x

Kališče 2x

 Poleg tega še številni vzponi od doma na bližnje "kuclje": Sv Križ, Sv. Miklavž, Hujska, Kovaški vrh...

 Z Romano sva "pobirala"  žige Obhodnice Ratitovec na Soriški planini in iz Soriške planine proti Ratitovcu...

 Ne smem pozabiti na 14 dnevno aktivno spoznavanje občine Dobrna, njenih lepot in zanimivosti.

 

Teka ni bilo veliko, odprlo se je šele proti koncu leta, kljub temu se mi je nabralo 7 tekem:

> v maju 16 km  v okolici Soriške planine na tekmi za slovensko treking ligo

> v novembru in decembru sem se udeležil petih tekov Kranjske tekaške lige

> 26. novembra sem bil na 20 km trasi traila po Rašici

Zadovoljen in z optimizmom tečem v leto 2017!