Ampak tekači nismo zapečkarji...včasih se je za tek v mrazu treba malce prisiliti, a potem, ko steče, tek lahko postane čisti užitek...posebno še, če tečemo v naravi, če nas razveseljujejo sončni žarki, čudoviti razgledi, v soncu svetlikajoči se snežni kristalčki, tu pa tam kakšna divjad...da bi človek zavriskal.
Dobra dva meseca sta že mimo, odkar sem se po uspešnem zaključku rehabilitacije vrnil na delo. Zastavili smo zelo "običajno", brez "šparanja", takoj na polno. Pa ne bom o tem...istočasno z vrnitvijo na delo sem se vrnil tudi na tekaške terene. Konec novembra in december sta bila v znamenju Kranjske zimske tekaške lige in Rašica traila.
Januarja so razmere postale bolj zimske in sem s KZTL zaključil, bolj sem se aktiviral v svojem okolju, torej samo skozi vrata in v breg. Štiri vikende zapored sem opravil "svoj" krog iz Češnjice (Železniki) v Kališe, nadaljeval do cerkve Sv. Križ, čez Površnico v Dražgoše, na Rudno s ponovnim vzponom proti Hujski in čez Kres nazaj v dolino. Ura in pol intenzivnega miganja. Tako lepo, da je škoda nazaj v dolino.
Poleg tega pa še en Ratitovec, večkrat Hujska (enkrat nočna malo pred 21. uro- hvala, Marko, da si me "zbezal"!)...in to po mojem mnenju popolnoma zadostuje, predvsem pa, skupaj s službo, popolnoma "pokrije" potrebe po vsestranskem gibanju. In, zelo pomembno, tek je učinkovito sredstvo proti stresu!
Da bi ostali zdravi ali da bi si izboljšali zdravje, odrasli ljudje potrebujejo dve vrsti fizične aktivnosti na teden: aerobno vadbo in vaje za moč. In da bi bili zdravi, morajo biti odrasli aktivni...
Še vedno pa vsakodnevno, pred službo, izvajam vaje za ramena po navodilih fizioterapevtke iz rehabilitacijskega obdobja in vaje za križ, pravzaprav gre bolj za aktivacijo stabilizatorjev trupa in zaenkrat vse skupaj funkcionira odlično! Delam lahko vse tisto, kar sem prej, lahko tudi tečem, grem s palicami v breg....in pogledujem za prvimi spomladanskimi tekmami!
delo |
delo |
😉😉
Ni komentarjev:
Objavite komentar