Kaj nam povedo številke?

Gorenjski pokal v rekreativnih tekih

Najprej je bila tema, v kateri sem se spraševal, zakaj udeležba na pokalnih tekih upada in hotel slišati tudi mnenja drugih tekačev. Nekaj odgovorov je bilo,  med drugim zanimivo, "na glavo postavljeno" Uroševo mnenje... vsi prispevki so dosegljivi na zgornji povezavi. Kakšnih svojih interpretacij ne nameravam delati, vse skupaj naj bi bilo bolj v razmislek in pomoč organizatorjem.

Potem sem malce premetal številke in nastalo je tole (statistika za zadnjih 6 let):

Upoštevana je samo udeležba na tekih za odrasle. 

Tudi tukaj si (sedaj) ne bom dovolil nikakršnih komentarjev, to so zgolj številke, ki si jih lahko vsak razlaga po svoje, da ne rečem tako, kakor komu bolj usteza...

Vendar pa, čeprav jaz raje ne komentiram, bi si od vas, bralcev, želel prav tega. Čim več mnenj, zlasti pa predlogov, kot odgovor na ta prispevek, prispevek na zgornjem linku ali pa kar na Tekaškem forumu!

Toliko zaenkrat in vabljeni na zadnji tekmi letošnjega gorenjskega pokala v Sorico (14. septembra) in Šenčur (5. oktobra)!

Gorenjski pokal.

:

Tekaški trendi

Tek je v zadnjih letih postal moderen. Tekačev je vse več, tudi tekov je vedno več. S tekom je prav tako kot z modo: postal je tržna niša za trgovce, tekači pa v večini temu sledijo in nabavljajo tudi kup stvari, ki jih v resnici sploh ne rabijo. In tarnajo, kako je vse drago.
Aha, sem že skrenil...hotel sem pisati o nečem drugem:

Kaj se dogaja z regijskimi pokalnimi tekmovanji? 
Za gorenjski pokal je očigledno, da je udeležba v upadanju. Zakaj je temu tako in kaj bi bilo potrebno storiti, da bi postal (spet) bolj zanimiv za tekače. Vem, da se organizatorji tekov trudijo po svojih močeh, a njihov trud ni poplačan in potem se lahko začnejo spraševati o smiselnosti.
Tekači morda porečejo, da so predrage prijavnine, istočasno pa množično derejo na bistveno dražje prireditve. Po drugi strani pa ravno toliko sodelujem pri organizaciji, da vem, da taki teki ne prinašajo nobenega dobička (prej zgubo), tako kot je včasih slišati očitke.
Nekdo bo rekel, da bi hodil na teke, če bi bilo več gorskih, spet drugi bi raje ravninske, a luksuz delitve pokala na gorskega in ravninskega si zaenkrat lahko privoščijo le primorci...pri ostalih je najbolje, da so teki različni in je za vsakogar nekaj.

OK., ne bom več dolgovezil, res pa bi si želel čimveč mnenj in (konstruktivnih) idej, kako naprej...

:

9. tek na Dražgoško goro, 25.8.2013

Tekel nisem, je pa tako blizu, da sem šel pogledat in navijat. Najprej na Rudno na štart, nato sem pustil avto pri brunarici v Dražgošah  in se v naselju pri cerkvi priključil na progo. Po progi sem šel do naselja Jelenšče (najviše ležeče dražgoške hiše pod Bičkovo skalo ), nato pa krožno do OŠ, kjer je bila razglasitev rezultatov in nazaj na izhodišče.
Nekaj sem slikal, ampak tekačev res ne bom nikoli več, so prehitri in potem je sama megla, slike pa ničvredne. Tokrat jih ne bom niti sortiral in izločal, kar je- je...sicer so pa Dražgošani imeli svojega fotografa (kolikor vem) in bo imelo večjo uporabno vrednost... 55 slikc!
Vreme je bilo pravo za tek, razgledov zaradi megle ni bilo, za tekača pa itak ni lepšega, kot da nedeljsko dopoldne preživi v družbi somišljenikov, čeprav sam ne teče. Včasih je pa fajn kakšno tekmo tudi samo gledat.

Rezultati so tukaj

:

Na dopustu sem tudi tekel!

V mojem popoldanskem dopustniškem prispevku sem se veliko ukvarjal z obrobjem, nič pa o samem teku.

Torej:
* kljub bolečini sem stisnil zobe in tekel ob podpori naklofena in "raznih žavb", preostali del dneva sem itak bolj kot ne počival. Sicer pa, če bi zdravnik mislil, da moram samo počivati, bi me dal na bolniško...;
* tek je postal moda, srečal sem veliko tekačev, v glavnem pa tečejo ob obali;
* med drugim sem srečal kar nekaj znanih tekačev, z Janezom sva opravila tudi skupni jutranji tek, začenši ob 6:00.  Hvala za družbo!;
* tekaških tras v okolici Barbarige je toliko, da bi jih lahko opisoval v posebni temi. Kot sem že napisal, večina se raje drži obale, meni so bolj všečne tiste po makadamskih cestah v zaledju (izbira je velika in eno tako sva izbrala tudi z Janezom), Pavle raje teče po asfaltu proti Fažani...
* tekel sem ob različnih urah, izogibal se nisem niti vročini (popoldanski teki);
* še kaj? Nič pametnega mi več na pade na misel, zato naj bo zaenkrat toliko!

Dopust je mimo!

Fajn je bilo. Letos smo spet enkrat imeli malce cenejšo družinsko varianto v tekaškem raju...no ja, jaz sem sicer  tekaško spet bolj tako-tako, pa ne gre za kakšno pretiravanje s kilometri ali intenzivnostjo teka, pač pa za še vedno nesanirano poškodbo z lanskega 7. septembra, katere sanacija se ni odvijala ravno po željah (če temu, kar sem počel sploh lahko rečem sanacija), potem pa je poškodba dobila svojo "nadgradnjo" še letošnjega 18. julija: usoden je bil en spotik, ki je v križu, kolku itd. naredil prave premike...Potem sem si rekel, da je vendarle čas, da nekaj ukrepam in sem se znašel pri dohtarju. "Vnetja se zdravijo z naklofenom", pri meni ni bilo nič drugače, a danes po 20 dneh stanje ni bistveno boljše. En teden sem še delal, sedaj sem bil na dopustu (privoščil sem si celo masažo), danes spet v službi. Dokler mirujem, je OK., ko pride do obremenitve (delo ali tek), boli. Sedaj (mislim da) se mi obeta fizioterapija.

Pa ne bom samo jamral, to je neproduktivno...bo že kako oz. dajmo času čas! Morda o poteku napišem kaj več kasneje...

Še nekaj slikc z dopusta.

Višje se v tej vročini lažje diha

Seveda!
Med 38°C, kolikor je kazalo v  petek v Ljubljani, ko smo montirali eno kuhinjo (na srečo je bilo v prostoru hladneje), in pohajkovanjem na svežem zraku po jelovških gozdovih pri prijetnih 24-ih stopinjah je vendarle velika razlika. Priložnosti nisva zamudila...Dvakrat sva bila na Ratitovcu, z jelovške strani je lepa pot, bolj v senci, včeraj pa sva se ustavila na Soriški planini...

Je kaj novega?

Ja, na Ratitovcu so naju presenetili alpski svizci...saj vem, da jih je v naših alpah veliko, a na Ratitovcu jih do sedaj še nisem videl. So pa kar plašni in se hitro umaknejo.

Druga novost prihaja iz Soriške planine: sedežnica deluje tudi poleti! Seveda midva nisva izbrala te možnosti, proti vrhu sva jo ubrala po sankaški stezi...

Zjutranja klasika...

Moji jutranji teki v službo in popoldanski iz službe so postali že klasika. Začel sem 26. junija in danes je bil to 13. tek. Vsak dan dvakrat po cca. 5 km.
Jutranji so sveži, temperatura okrog 15°C, popoldanski sončni in vroči. Vsega se je treba navadit.
Konec tedna sem naredil en lep in razgiban 15 km krog v naravi na področju Sorice in  Petrovega brda...

Zaenkrat si še nisem izbral nobene tekme, so pa v planu...že malce pogrešam tekaško druščino...

Se vidimo!

1...2...3...gremo!

Zelo na kratko: namesto uvoda ena hitra, udarna na one,two, three, four (ne morem iz svoje kože).

Gremo dalje: pred kratkim sem v dnevniku obetal, da se nemara okrog 6666 prispevka s TF selim nekam v tri krasne. Sedaj sem na 6666, pa s tem ne bo nič: tek je nepogrešljiv, TF pa mi je dal že zelo veliko (če se samo ozrem nazaj na zadnja tekaška leta, nova znanstva, nove izkušnje...preveč, da bi pisal...) in seveda ne grem nikamor. Namesto tega sem  letošnji projekt prenove stanovanja pripeljal skoraj do konca in ta teden ponovno pričel s tekom. Včeraj in danes je avto ostal doma, v službo sem tekel. Ne po cesti, me kdo še ubije, zadaj za Soro po kolovozih in stezah. Dokler je dolg dan in je zjutraj še svetlo, bo šlo...
LP in se vidimo na kakšnem teku!


*

Gorski maraton štirih občin 2013

Dober teden do tekme, rok za prijave se izteče 7. junija!

Letos bo tekma potekala na ponovno spremenjeni trasi, štart se seli v Podbrdo, s tem pridobi dodatne 4 km in tako postaja prvi pravi gorski maraton z dolžino 42 km.

Vseskozi sem računal, da bom tudi tokrat zraven, a se je obrnilo tako, da nima smisla:

1) brez treninga se na teku na Ratitovec morda še prešvercaš, čeprav ni lahka tekma, na gorskem maratonu pa nimaš šans...
2) dokler ne zaključim svojih domačih projektov, ne tečem ob delovnih dneh! Enostavno ne gre...

Saj bo počasi...te dni belimo...
 

LP

18. tek na Ratitovec- 2. junij 2013

1) Vreme je bilo na naši strani! 
Zbudil sem se zjutraj ob 5. uri, takrat je še rahlo deževalo. Ob 6. uri sem se sprehodil čez Kres  in za Ratitovcem že ujel jasnino,  ki je obetala, da se bo vreme izboljšalo in morda celo zdržalo, čeprav je današnje dni tako spremenljivo, da nikoli ne veš. Imeli smo srečo!
2) Danes ni bil dan za rekorde!
Kosovelj je potegnil takoj na štartu in pustil konkurenco daleč za seboj: Aliča 3 min, Bregarja 5 min...
Nočno deževje je vendarle naredilo svoje, proga je bila ponekod blatna in tako je bil Mitja  2 min 24 s za svojim rekordom, Mateja, ki je zmagala pri ženskah, pa 23 s za svojim rekordom proge. 
Alples timing je "v koraku s časom" in tudi z rezultati  so bili hitri. 

Čestitke vsem tekačem!

3) Moj tek/hoja po pričakovanju! 
Rekordne količine teka zadnje mesece so dobra popotnica za NErekordne rezultate na nastopih. Na celotni trasi sem sicer zadnjič nastopil leta 2008, potem sem 4 leta sodeloval v ekipnem teku na kratki progi s Prtovča na vrh, letos sem se pa ponovno odločil za celoto...realno sem si dal 10 min pribitka na prejšne rezultate in s časom 1:35:50 100% izpolnil plan.
Hoje je bilo pri mojih gorskih tekih vedno veliko, takole brez treninga pa še več. Po oceni sem danes prehodil vsaj 70% proge. Samo, da klanec vidim, že hodim.
Kljub vsemu sem zelo zadovoljen, čudežev pač ne gre pričakovati.


.
 

Ratitovec, Železniki, ob 6:00

Tek na Ratitovec, 2. junij 2013
Jutranji sprehod po trasi proge za otroške teke.

Zdaj gre zares!

Znova rekordno

Odkar se rekreativno ukvarjam s tekom in tega je približno zadnjih 20 let, je maj 2013 spet rekorden! V celem mesecu sem zbral en tek in dva vzpona s Prtovča na Ratitovec...katastrofa!

Ko sem se prijavil za tek na Ratitovec, sem pričakoval malce več teka v drugi polovici meseca, a tega ni bilo...no, sedaj sem vendarle odločen, da grem, si bom pač rezerviral malo več časa.
Razen če...če bi, npr. na TF sestavili ekipo, bi se morda odločil za skrajšanje in bi spet šel takratko, s Prtovča na vrh.

.

Frišno beli Ratitovec, 26.maj 2013

18. tek na Ratitovec je točno čez en teden, v nedeljo, 2. junija!

 
Zadnje dni je na višini nad 1000 m padal sneg, pa sem si rekel, da grem pogledat nove razmere. Hitra odločitev danes zjutraj. V dolini vse zeleno, trava primerna za košnjo, temperatura 7°C. 

Med vožnjo proti Prtovču sem se nekajkrat ustavil in naredil majhno galerijo fotk.

                                      Podlonk, zadaj Ratitovec.

                                        In sem že na Prtovču.

Proti vrhu sem nadaljeval po levi varianti čez Poden, tam, kjer gre tudi trasa teka. Malo nad Prtovčem je bilo sprva le nekaj sledi snega, nato pa vedno več.

Temperatura pri koči 0°C, padlo ga je menda 40 cm.
Mislim, da ga bo ob ugodnem vremenu hitro pobralo, tako da zaenkrat ni panike.
Odločil sem se za krožno pot, zato sem šel dol na Razor, je tudi pot bolj shojena.

Moj drugi današnji cilj je bil po 25 netekaških dneh in le en teden pred tekmo preveriti svojo pripravljenost. Čeprav sem bil v tem času (preveč) fizično aktiven, pa nisem počel nič specifično tekaškega. Ugotavljam, da kondicija ni slaba, problem je le nevajenost organizma na intenzivne napore.

Se vidimo!

.

Delo...

...delo in samo delo se kaže na vseh koncih. Kot sem že zadnjič napisal: "med prvomajskimi prazniki sem zaradi okoliščin naredil doma le 10% načrtovanega in sedaj na vseh frontah lovim izgubljeni teden. Dela čez glavo."
V službi imamo "povečan obseg del", poleg tega pa delam še na večih "domačih projektih" in v tem tednu se je vse skupaj odvijalo "od teme do teme" (o domačih projektih kaj več po zaključku, skupaj s slikicami).
Da je dela dovolj, je čisto v redu, slabo pri tem je, da:

- sem  iz dneva v dan bolj utrujen, konec tedna "cunja";
- že od 1. maja nisem tekel. Danes sem imel v planu KBK, bil sem prijavljen s plačano prijavnino, pa se ni izšlo.
Za povrh vsega pa bo v spremenjenih okoliščinah treba bistveno več časa nameniti kmetijstvu, ki je, žal, v resnici samo precej drag hobi.

Zaključek: projekte čimprej zaključiti (čeprav se v ozadju že kažejo novi), končno posaditi tisti krompir, ki ga zaradi časovnih in vremenskih ovir do sedaj še ni bilo možno ter končno spet obuti superge, sicer mi ne bo preostalo drugega kot to, da se nekje okrog svojega 6666. prispevka na Tekaškem forumu  ustavim in presedlam na forum "pod svojo streho" ali/in katerega od kmetijskih forumov. 
Bolj za šalo, v resnici to ne bo šlo, najboljši forum, TF, mi je dal in mi daje toliko, da...se me še ne boste znebili.


:

Brez naslova...

Sedem aprilskih tekov
Ja, res je, aprila sem tekel vsega sedemkrat. Trikrat sem bil na trasi najlepšega in najtežjega malega maratona, dvakrat ogledno in enkrat tekmovalno, potem na Iškem trekingu, enkrat sem tekel pomotoma, ker sem na sredo mislil, da je četrtek, dve krožni trasi sta bili pa na "mojih terenih", prva Železniki- Kališe- Sv. Križ- Selca- Dolenja vas- Sv. Miklavž- Železniki, druga pa Sp. Danje- Podrošt- Ravne- Torka- Sp. Danje. To zadnjo sem nato ponovil še 2. maja v obratno smer in to je bil moj zadnji tek...zaenkrat...

Tek trojk 2013
Že začetek februarja sem objavil, da "se letos ne grem več!". Po tragičnih peripetijah pred in med prvomajskimi prazniki, ko je malce dišalo po zarečenem kruhu, o čemer sem pisal v drugem spletnem dnevniku (in ste nekateri morda celo brali), je sledil epilog, dodan kot komentar v taisti dnevnik...In letos na trojkah res ne tečem, niti na takratki...
Saj je kar prav, imam doma čez glavo dela, itak ne vem, kdaj bom zaključil...

Pušeljc gorskih tekov
Dobra ideja, nobenega točkovanja, zgolj udeležba na vseh štirih "rožicah": KBK, tek na Ratitovec, GM40 in Črna prst.
Bi, ampak zadnja se mi že prekriva z veselim dogodkom...in moj pušeljc bo imel le tri rožice (če bo vse po načrtih). Ja, škoda Črne prsti, je lepa tekma, čeprav sem bil do sedaj le enkrat (takrat, ko je štela za pokal Slovenije) in bi bil že čas...

Kakorkoli že, gremo naprej, čez en teden jo šibamo s Kopačnice na Blegoš in nazaj, 2. junija pa domači tek na Ratitovec ...in 14 dni zatem gorski maraton štirih občin.
Se vidimo!

:
 

Iška treking, 21.4.2013

Štart druge tekme letošnje slovenske treking lige je bil tokrat v lepem naravnem okolju Iškega vintgarja. Mokrški gozdovi in Krimsko pogorje nudijo lepe možnosti za izvedbo trekinga in organizatorji so jih, v kombinaciji z Ljubljanskim barjem, dobro izkoristili. Karte, ki smo jih tekmovalci na vseh treh razdaljah (najkrajša aktivna- dobrih 10 km, srednja pohodniška- 20 km in najdaljša ultra- 40 km) dobili v roke pred tekmovanjem, so izgledale takole!
Glede na to, da sem včeraj predihal najlepši in najtežji mali maraton , se tokrat za spremembo nisem odločil za ultra treking, pač pa za 20 km pohodniško varianto. Pravilna odločitev! Na daljši progi je v cilj prvi prišel Marjan Zupančič (5 ur in pol), nedaleč za njim pa Toni Vencelj in prva ženska, Katja Kegl. Bravo!
V pohodniški kategoriji je bil prvi v cilju Gregor Mlakar, drugi Miha Vidali, za njim pa Bojan Jevševar, ki mi je v zadnjih vzponih nekoliko pobegnil in sem tako pristal na 4. mestu. REZULTATI!

Čestitke tekačem in čestitke organizatorjem!

Naslednja tekma: Zlati treking v Logarski dolini


:

NajNaj 21-ka, Sv. Andrej nad Škofjo Loko

"Takih tekov se manjka", pravi Marjan Zupančič in mnogi se strinjamo z njim. Trasa je res všečna, lepo razgibana, v naravnem okolju, tek po njej pa prava uživancija. O najlepšem in najtežjem malem maratonu je bilo sicer napisanega že veliko in ne bom pogreval, Alples timing  je z rezultati pohitel in evo, tukaj so!
Že pogled na prijave je obetal zanimiv boj, ki je prvo mesto prinesel Zarniku pred Zupančičem. Pod zadnjič omenjeno znamko 2:10 min je bilo 23 tekačev.

Moj tek
Odkar ne tečem več ravnine ampak samo še klance, v klancih ocenjujem, da nisem veliko pridobil, po drugi strani pa sem v ravnini izgubil. Začetni ravninski del (pre)hiter, v prvih klancih zaribal in "spustil" hribolazce naprej. Od Ožbolta naprej me je sapa ujela in potem je šlo bolje in bolj po pameti in navsezadnje sem progo zmazal dokaj zadovoljivo.2:14:44!

Čestitke si zaslužijo prav vsi!

.

S kanadio na "sprehodu"

Danes sem jih peljal...pravzaprav nesel...na sprehod. Superge (zanje sem sicer dal le 50€) sem dobil nekaj tednov nazaj, a sem jih do sedaj nenamensko uporabljal, kar pomeni, da sem jih imel le "zatalepš", obul sem jih za kakšen opravek, kam skočit... Zadnje čase me je predvsem zanimalo, ali bi si jih upal obuti za najnaj21. V tem času sem na trasi naredil dva kroga, pri prvem prejšno nedeljo sta bila v ekipi dva, obuta v kanadio, eden je imel prav ta model, eden prejšnega, in oba pravita, da sta z njimi povsem zadovoljna, če odštejemo mokroto v čevljih (ki niso GTX) zaradi snega.

Iščem odgovor na vprašanje!
Seveda najlažje tako, da jih obujem in grem na terene, kakršni nas čakajo v soboto. Vzponi, spusti, steze, kolovozi...ponekod suho, drugje blatno, tu pa tam še sneg...in sem šel: iz Železnikov v vas Kališe in naprej do 872 m visokega sv. Križa (ultraši s Škofjeloškega trekinga ste točko že spoznali), spustil sem se v Selca, tekel čez polje proti Dolenji vasi, se nato vzpel na sv. Miklavža (955m), spust na igrišče Rovn Selca, nato pa samo še tista dobra 2 (ali slabe 3) km na izhodiščno točko. V dveh urah sem dobil zanesljiv odgovor: copat je (kljub ceni) dovolj dober tudi za kaj daljšega in mislim, da se bom v soboto odločil za kanadio!

Puštalski krog- drugič (10.4. 2013)

Danes se nas je v Puštalu pri Škofji Loki v lepem spomladanskem vremenu zbralo 10, devet nas je opravilo s celotnim krogom najlepšega in najtežjega malega maratona, deseti je naredil svoj krog: z nami do Ožbolta, nato pa po drugih variantah nazaj na izhodišče.
Ponovno se je izkazal kot najbolj orijentacijsko težaven del z Osolnika do Puštala. Moraš imeti kar srečo, da v dolino prideš ravno prav (nasproti lesene brvi...). No, na tekmi problemov menda ne bo, ker bo proga dobro označena.
Snega je ponekod še veliko, vendar ga je od nedelje opazno pobralo.
Ustavljanja zaradi orijentacije tokrat ni bilo, čas pa je pokazal točno tri ure.
Še dokazno gradivo!

.

Puštalski krog- ogledna tura 7.april 2013

20. aprila ob 10. uri bo na Sv. Andreju nad Škofjo Loko štart "najlepšega in najtežjega malega maratona" , zato je v ustrezni temi na Tekaškem forumu  padla ideja, da bi 14 dni pred tekmo opravili ogledno turo in tako se nas je danes zjutraj pri Ruparju zbralo pet. Fajna ekipa, dobra družba ( slikce )...

Trasa
Sv. Andrej ( 590 m) - Sv. Ožbolt ( 859 m)- Tošč (1021m)- Gontarska planina (894 m )- Osolnik (858 m)- Puštal - Sv. Andrej
Polhograjci so zakomplicirani. Sicer jih slabo poznam, izkušnje imam zgolj s treking lige pred dvema letoma (ki se le delno ujema s traso najnaja) in pa anekdote izpred nekaj let, ko sem službeno zahajal v Praproče nad Polhovim gradcem, tam sem bil štirikrat v kratkem času, torej osem voženj, pa nisem dvakrat šel po istih cestah...prepredeno s cestami, makadamskimi in asfaltiranimi, polno grap, dolin, grebenov in sedel in nikoli ne veš, kam zaviti oz. kam te bo pripeljalo in seveda je enako tudi s pešpotmi.
Zato sem že včeraj preštudiral opis poti v zadnji številki revije Tek plus vzporedno s karto Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, slednjo sem danes vzel s sabo, Misho pa je imel s sabo kar iz revije odtrgane strani z opisom. Na nekaterih točkah sta nam prišla prav tako eno kot drugo (predvsem zaradi sigurnosti) in uspelo nam je v zmernem tempu brez izgubljanja ali dodatnih kilometrov  "zašpiliti  klobaso"...bruto 3 ure 40 min. Ponekod seveda nismo 100% da smo šli ravno po trasi, ki si jo je zamislil organizator, a teren "smo začutili", velikih razlik ne more biti, tu pa tam kakšen ovinek, čez slabih 14 dni bo pa itak že vse jasno.
V višjih legah je še veliko snega...pa ga imam skoraj raje kot blato, posebno v spustih si kar želim, da bi se obdržal do tekme...

Se vidimo!

.