Višinske priprave

Najin mali plan je zajemal odhod takoj v soboto na vikend, nato pa sprotno odločanje o prostočasovnih kulturno-športnih dejavnostih. Vreme se je obetalo čudovito in bilo navsezadnje še lepše.

Višinske priprave, če lahko tako rečemo bivanju na 850 m in teku na višinah od 700 do 1670 m.

1.dan, sobota

Dopoldne priprave na odhod, še nekaj opravkov, popoldne pa v hribe. 

V Danjah zunanja temperatura 8+, notri 0°. Prva skrb je ogrevanje. Že odpiranje oken je takoj dvignilo temperaturo na 4+, za ostalo bo poskrbela krušna peč. Dolgo traja, preden se ogreje, a do večera pridemo že blizu 20, kar je čisto OK., ogreti so le prostori, ki jih rabiva.

Digitalni sprejemnik, ki bi nama omogočal 6 ali 7 programov, sva namenoma "pozabila" doma. TV ubija družabnost...

Glede teka je bil dan po težkem delovnem tednu (vsakodnevno štenganje) namenjen počitku, privoščila sva si pa večerni sprehod.

2. dan, nedelja

Sonce sedaj vzide dobrih 25 min prej, kot je pred dobrim mesecem, ko sva bila v Danjah za novo leto in seveda malo bolj proti vzhodu. In petelinje petje, tega v mestih ni več. Zajtrk, kava, mudi se nama nič. Čas se v Danjah ustavi. Sredi dopoldneva se zapeljeva do najviše ležeče slovenske vasi, Torke. 6 km po makadamski cesti skozi Zg. Danje in Zabrdo. Pot ni slaba, je pa sonce naredilo svoje in je že nekaj blata. Od tam se povzpneva (pravzaprav povzpnemo, z nama je tudi Tara, shit-tzu) na Ratitovec. Za moj okus preveč ljudi. Privabil jih je lep, sončen nedeljski dan. Jaz imam s sabo dnevnik obhodnice Ratitovec. Tistega, ki je na pohodu iz Železnikov čez Ratitovec v Dražgoše ostal doma, pozabljen. S preostalimi KT opravim na hitro, za trening. Gladki vrh, par minut od koče. Mimo rudnika železove rude v Vratca, vzpon na Kosmati vrh, spust direkt na planino Klom, pa spet na Vratca, po dolini do planine Pečana, nato pa samo še nazaj do koče in "klobasa je zašpiljena". Romana se je medtem (po dogovoru) že spuščala proti Torki, kar je zame pomenilo hiter adrenalinski spust...Lep dan in dobro baziranje!

3. dan, ponedeljek

Jutranja ponovitev rituala. Že zjutraj sem vedel, kaj si želim. Tako sva šla vsak svojo pot, ona s Taro, jaz pa na Giro. Z Danj do Rotka, mimo Sorice na Petrovo brdo po asfaltu (ki se mi zadnje čase kar nekaj upira), nato vzpon po trasi GM4O do planine Kovce, tam pa odcep od trase po mulatjeri na sedlo med Slatnikom in Lajnarjem na Soriško planino (kontra smer dela poti, ki sva ga poleti opravila z Gregorjem). Martinčkanje ob pivu na Soriški planini, povratek pa čez Mišji grunt...in še en odličen dan.

4. dan, Kulturni praznik 

Po dveh napornih tekaških dnevih dan za martinčkanje, sprehajanje, klepet, branje, pesnjenje in načrtovanje nove kuhinje...ter seveda pospravljanje in selitev v dolino. Jutri je nov delovni dan.