sobota, 12. februar 2011

Športno streljanje z zračnim orožjem

Lep šport, ki v mojem življenju ni igral ravno nezanemarljive vloge.
Mogoče nekdo na strelstvo gleda malce postrani, kot na nekaj povezanega z agresijo. V resnici je športno streljanje z zračnim orožjem zelo umirjen, celo meditativen šport. Šah je bolj agresiven: šahist sedi za mizo in ima na drugi strani nasprotnika, proti kateremu se bori; v strelstvu je vsak sam s sabo, svojo zbranostjo,  koncentracijo in sposobnostjo odmisliti dogajanje v okolici ter tako doseči čim boljši rezultat. 40 ali 60 dobrih strelov , brez kiksov.
S strelstvom sem se srečal že leta nazaj, ko je bilo strelišče še v prostorih pod bazenom v Železnikih. Seveda je bilo takrat vse drugače, streljalo se je s serijskimi zračnimi puškami...Kasneje se je Strelsko društvo (SD) selilo v zaklonišče v OŠ, pet strelskih mest...a takratno vodstvo je sčasoma prekinilo svoje delo.
Nekaj let kasneje je prišlo do ponovnega zagona z novimi ljudmi, dovolj je le eden pravi in to je bil zdravnik, ki je bil zelo aktiven strelec (še danes) in je prišel službovat v Železnike. V tistem času (96-00) sem bil celo predsednik društva. Temu sem posvetil zelo veliko časa (imel sem  "normalno" službo od 6. do 14. ure, ki mi je to omogočala), na strelišču sem bil cele popoldneve (skoraj vsak dan 2-3 ure), delal z mladimi strelci, jih ob koncu tedna vozil na tekmovanja (včasih MS, Lendava...), dihal z njimi in se skupaj z njimi veselil uspehov. Pa sem se tudi sčasoma naveličal, predvsem samega sebe: iz dneva v dan mladim strelcem papagajsko ponavljati in jih opozarjati na napake, ki jih delajo...ja, samega sebe sem bil sit.
Poleg tega sem streljal in tekmoval tudi jaz. Z novim zagonom smo se preusmerili v glavnem na zračno pištolo. Predvsem veliko ceneje. Sama pištola sicer ni veliko cenejša od standardne puške, a ne rabiš zelo drage ostale opreme (strelski jopič, hlače, čevlji, rokavica...). Saj kakih vrhunskih rezultatov nisem dosegal, mislim, da sem za kaj takega preveč kaotična osebnost, težko se za uro in pol toliko zberem, da bi naredil dober rezultat, pa še vse skupaj je kontra teku ( čimprej do cilja), tam imaš določen čas za celo serijo in ti res ni treba hiteti.
Z društvom smo še na vezi, ob organizaciji tekmovanj (slovenska mladinska in članska liga) običajno priskočim na pomoč, streljat pa grem le še na občinsko prvenstvo...saj za kaj več pa tudi zaradi službe ni časa. Lani smo praznovali 60 letnico strelstva v Železnikih.
Kakorkoli, športno streljanje z zračnim orožjem je lep šport! Lovstvo, veliki kalibri in podobne zadeve nimajo nič s tem in me ne zanimajo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar