Tek na smučeh

In če se že enkrat razglašam za športnika je prav, da pogledam, s čim sem se sploh kdaj bavil, razen s tekom. Namreč, tudi jaz nisem bil vedno tako dolgočasen, kot sedaj, ko je prestavljanje nog eno pred drugo, tekaško ali pohodniško, edino česar se še lotim.

Tek na smučeh
To je bil pravzaprav moj prvi in osnovni šport. Z njim sem se ukvarjal v pionirskih časih, tekel sem v klubu (Alples), trener je bil pa Vinko Grašič. V tistih časih je bil to močan klub z dobrimi tekači, a so bili v vrhu ŠD očitno drugačni interesi v korist rokometa: denar nekje odškrneš in ga razporediš drugam. Tako je smučarski tek uspešno zamrl...
Po dolgih letih sem ponovno nekaj začenjal kot rekreativec, še vedno mi je to eden najlepših športov, a tudi najbolj napornih. Po znanstvenih podatkih tek na smučeh aktivira največji odstotek vseh mišic...deluje praktično celotno telo.
Kot rekreativec sem bil najbolj aktiven leta 2006, ko sem se udeležil sedmih smučarsko- tekaških prireditev (Bloški teki, Trnovski Maraton, Vojsko, Hoterdšica...). Drugače OK., a me moti gneča, pa tiste smuči in palice pokrižem in počez. Potem sem s tem prenehal in sedaj le tu pa tam še grem na laufarce, letošnjo zimo sem bi le enkrat na Dražgoški gori. Skozi teden itaq ni časa... Bi bilo pa dobro, za spremembo, malo menjati suhi tek. Ja, pa novo opremo bi si moral nabaviti.
Proge v bližini: Dražgoška gora ima zelo lepo, razgibano progo, a ni krožna, vračanje po isti progi je pa v vzponih (oz. spustih) lahko tudi nevarno. 10 min vožnje, nato pa 1,3 km dolg vzpon za peš;
Soriška planina, pol ure vožnje, lepa proga, a kratka, če ne potegnejo dolge variante (kar se pa zgodi zelo redko, ker od tega oni nimajo nič);
Dolenja vas, kadar je dovolj snega. Je v dolini, 5 min vožnje. Letos ni bilo še praktično nič. Je pa ravninska, dokaj dolgočasna...za prvo silo, če nimaš veliko časa.

Tole za sedaj, bom še kaj našel za drugič...