22. tek na Ratitovec 2017

 Pa je za nami že 22. izvedba tega težkega, a lepega in odlično organiziranega teka, ki "je minil v znamenju dobre organizacije in številčne udeležbe", kot lahko preberemo na spletni strani Združenja za gorske teke pri AZS.
 Na Markovo ponudbo sem se tokrat teka udeležil na krajši progi (slabe 4 km in dobrih 600 m višinske razlike) kot član ekipe...tretji član je bil Igor. Kot ekipa smo se odrezali odlično, Marko je blestel...bravo!!

 Tule so kompletni rezultati!
 Čestitke vsem!

 Sam sem se iz različnih razlogov malce oddaljil od celotnega dogajanja (organizacija tekme...) in tudi nedeljsko tekmo sem doživljal "malce oddaljeno" in po svoje. Vikende, kolikor je že mogoče, preživljava v Sp. Danjah...zadnjič je bil to celo razlog, da se nisem udeležil Vipava traila, na katerega sem imel že plačano prijavnino, pa mi je v Danjah tako lepo, da sem pač požalval solde...ampak to je bila verjetno zadnja vnaprej plačana, ker se ni zgodilo prvič. Teh vnaprejšnjih prijav in plačil pa res ne maram, v glavnem se za tekme odločam zjutraj...čeprav organizatorju lahko zelo olajša delo, jih kar razumem pri tem početju.

 Da ne skrenem s teme: potem, ko sem v nedeljo vstal, sem se odpeljal iz Danj na Torko, odšel peš na štart na Prtovč in odtekel progo do koče na Ratitovcu. Ob povratku do avtomobila na Torki sem se 1)izognil gneči na planinski poti, po kateri je potekala trasa teka ter 2) dodal še nekaj kilometrov: čez najvišji vrh Ratitovškega grebena Altemaver na planino SP. Jirn, spust v Zg. Danje in po cesti na Torko.

 Uživaško!!

 Ker seveda s sabo nisem imel ničesar, tudi fotk ni...bilo je pa dovolj fotografov in jih lahko v bližnji prihodnosti  pričakujemo na spletnih straneh AD Železniki, v ustrezni temi na Tekaškem forumu pa še kje...
 Namig: na organizatorjevi spletni strani (AD Železniki) so tudi vse ostale informacije o teku....za letos žal prepozno, morda bo pa komu izziv za naslednje, časa je dovolj.

Tele so arhivske:

Sedaj na trasi ostanejo aktualne še oznake za 100 km Ultra pušeljc trail...odvijal se bo 17. junija.

Se vidimo, nekoč nekje...

LP

::

Krožno čez Ratitovec

S Prtovča čez Poden do koče po trasi teka na Ratitovec in UPT-ja, povratek čez Kosmati vrh...

Sled poti, slikce in podatki.

Jutri je pa tek na Ratitovec, dvaindvajsetič! Člani in veterani iz Železnikov, članice in mladinci iz Podlonka ter mladinke in t.i. rekreativni tek pa iz Prtovča. Vreme menda bo!

Prtovč

Pearl Jam with Chris Cornell - Hunger Strike

Štenge fertik

 Foto zgodba z malo besed.

Na začetku je bil meter trideset dolg hrastov hlod. Najprej je šel na pol po dolžini

Nato je zapela motorka

in postavitev prvega dela

potem še drugega in povezava s provizoričnimi štaplami

Sedaj sem dobil še prave, hrastove štaple...skoraj prelepe za tisti debli, lepo obdelane, edino robove sem še bolj na grobo obdelal, malce zaokrožil,....pa sem zadevo danes zaključil...in to je sedaj to:

In seveda na vidiku že zelo blizu nov delovni projekt.

Tekaški projekti so postali popolnoma postranskega pomena, namenjeni sprostitvi, za uravnoteženje obveznosti polnega življenja, kot naravni antidepresiv....

Ali ni tako prav?? Ali ni to pravi namen rekreacije???

Včasih se je pa dobro "spustiti s ketne".  Kaj podobnega imam v planu še kdaj...

LP


:::
.

Premeril sem vzhodni del kroga po hribih okrog Selške doline

46,7 km od Sv. Jederti do Sv. Jederti

Gre za cerkev nad Selškimi Lajšami ob cesti Dražgoše- Jamnik, ki sem si jo (bolj na hitro) izbral za izhodišče.

Ampak...da grem od začetka. Včeraj (petek, 19.maj 2017) so v vrtcu organizirali srečanje s starimi starši in sem šel. Bilo je lepo, skupinsko smo po Kresu iskali rdečega, modrega in zelenega palčka ter nazadnje presenetljivo odkrili še rumenega...Vse skupaj je trajalo skoraj dve uri.
Seveda sem za udeležbo moral vzeti dopust in sem se odločil, da si bom (egoistično) preostanek dneva vzel čisto zase.
V nahrbtnik sem strpal nekaj nujnih stvari, predvsem pijačo, tablice...in se zapeljal na izhodiščno točko. Za srečo sem takoj ob izstopu iz vozila dobil 5 peresno deteljico

kasneje ob povratku pa nedaleč stran še dve štiriperesni.

Vklopil sem sports trackerja in jo ubral proti Mohorju. Pot me je vodila naprej na Čepulje, Planico in Križno goro, nato sem se spustil v Škofjo Loko. Sledil je vzpon na Lubnik

nato pa po vojaški cesti do Zaprevala

in v Rovte v Selški dolini.

Pri spomeniku, ki stoji na ostrem ovinku ob cesti za Rovtami

sem cesto zapustil in se tako po 34,5 km ločil od "moje" trase celotnega kroga okrog Selške doline. 

Čakal me je še povratek na izhodišče. Spustil sem se v desno po grebenu proti Golici.

Vmes sem se na kratkem odseku priključil na traso 100 km Ultra pušeljc traila, ki se bo letos odvijal v soboto, 17. junija...

Z Golice me je pot vodila v Selca (Rovn). Srečal sem Dareta, ki mi je ponudil prevoz v Lajše do avtomobila, ampak...če sem se tako odločil, bom tudi sam zaključil. Vseeno hvala! 

Ni mi bilo do cestnega vzpona, zato sem raje šel po stezi v Kališe in skozi Smrečje v Dražgoše ter po dobrem kilometru asfalta zaključil krog. 

Vsega skupaj se je nabralo  za 46,7 km, od tega 36 km po trasi celotnega kroga, ostalo pa za prečenje doline iz Rovt do Dražgoš.

Nekaj podatkov in še več fotk (panoramske...) je na tejle povezavi!

Testiranje

Zanimalo me je, v kakšni meri uporaba sports trackerja kuri baterije. V času trajanja včerajšnje aktivnosti je "padla" iz 100 na 55%.

Še kaj novega?

Ja, odločil sem se, da svojega prostega časa ne bom več koristil za obvezujoče prostočasovne dejavnosti. Živimo v času, natrpanem z obveznostmi in ni potrebe, da bi si sami prostovoljno nalagali še dodatne. Umikam se...

LP, vencelj

Mika me izmera...

...in še, mislim da končno izpolnjujem vse pogoje za to.

Krog po hribih okrog Selške doline

 Trasa zajema vse "pomembnejše" točke, ki "omejujejo" Selško dolino, da jih kar naštejem: Ratitovec, Soriška planina, Petrovo brdo, Porezen, Črni vrh, Blegoš, Lubnik, Škofja Loka, Križna gora, Čepulje, Sv. Mohor, Dražgoše...
 Samo dvakrat sem opravil s celoto: prva je bila solo izvedba leta 2009 (v prvem delu iz Dražgoš do Lubnika me je spremljal Štefan), naslednje leto sva traso premagala v obratni smeri z Gregorjem ((poročilo GG).
 Kasneje sem po teh lepih poteh hodil še večkrat, tudi lep del UPT gre po isti trasi, vendar se nikoli več nisem lotil celotne, v enem kosu.
 Vedno pa se mi je zastavljalo vprašanje, koliko so približne izmere, da je pot dolga 85 km, točne. Mislim, da imam sedaj vse, kar rabim, da traso izmerim. Zadnjo dilemo glede vzdržljivosti baterije sem (mislim da) razrešil s power bank.
 Prihaja čas, da preverim, na kako trdnih temeljih stoji moj "mislim da"...
 Spodnje slikce so bile slikane v nedeljo na poti iz Danj na planino Spodnji Jirn, naprej čez Altemaver na Ratitovec in nazaj čez Kremant na Danjarsko planino...( (nekaj podatkov in še nekaj fotk). Samo za občutek!

Ratitovec

 😏😕...sedaj sem objavil....torej ni več poti nazaj...
 Je pa motivacija za naprej👍😉

Uravnoteženo življenje

"Življenje pač mora biti kaj več kot samo delo, delo in spet delo."

 Napornim delovnim tednom sledijo naporni delovni vikendi v želji, da postorimo vse tisto, kar skozi teden pač ne moremo in se zgodi, da delamo  celo ob nedeljah...ampak, tak način vsekakor škoduje zdravju (verjetno najbolj psihi), delo pa vedno počaka. In sem se odločil, da vsaj za velikonočne praznike pa verjetno res ni treba delati. Včasih se je treba znati ustaviti.

 Tako sem danes uprizoril svoj prvi tek, pravzaprav bolj "hiking" po najlepšem in najtežjem malem maratonu pred 14 dnevi. Ena kratka s Češnjice na Hujsko, mimo smučišča Rudno do ribogojnice in na drugi strani spet v breg proti Kališam...vsega slabo uro in dobrih 6 km miganja. Pasalo je pa!!

Moj današnji "hiking", podatki + šestorček fotk...

 Ampak...bo dovolj za vipavskih 50 km konec meseca?? Prijavljen sem, ves fitnes, hoja in številne stopnice v službi pa tudi niso zanemarljivi in že samo po sebi predstavljajo "trening".
 Te dni bo še čas, praznične dni bom izkoristil za več aktivnega počitka, več narave, več umirjenosti...

 Tokrat pa za konec še par fotk z mojega delovnega področja:

Življenje povprečnega rekreativca

 Za svoj tokratni prispevek sem uporabil kar podnaslov tega spletnega dnevnika.

 Kot povprečni rekreativec nisem (več) zasvojen s tekom in v tem zapisu bo teka zelo malo ali, pravzaprav, skoraj nič. Ta konec tedna nisem tekel nič. Niti kilometra. Tek je pač nekaj, kar počnem, kadar me je volja in kadar si za to vzamem čas. Lahko bi rekel celo, da tečem takrat, kadar nimam početi nič drugega. 

 Eden od smislov vsakega, kateregakoli početja v življenju je tudi končno zadovoljstvo z opravljenim. Po vsakem ali skoraj vsakem teku čutim veliko zadovoljstvo. Zbrcal sem se ven, naredil nekaj koristnega zase, se sprostil, morda postavil dosežek, ki mi veliko pomeni, postavil kakšen rekord...za noben tek mi nikoli ni bilo žal.

 Je pa tek samo en, postranski del življenja. Lahko smo aktivni tudi drugače. Postavimo si neke cilje, se lotimo zadeve in slej ko prej bomo prišli do cilja, ki nas bo navsezadnje zadovoljil...

  Tako oddaljen od teka, kot sem trenutno, že dolgo nisem bil. Nekaj o tem sem namigoval v poročilu iz NajNaj malega maratona, Danes dodajam samo dve fotki projekta, ki je v tem trenutku popolnoma v ospredju: ta vikend je bila dosežena prva mala zmaga, do zaključka bo "padla" še kakšna netekaška sobota in še kakšna delovna nedelja.

Menjava 30 let stare prvotne ograje

Prej

Potem

Zaenkrat samo to, podrobnosti o poteku dela itd. pa potem, ko bo zaključeno. Čakata me še dve ograji, malce večji in ne tako enostavni, kot je tale ravna...

LP, rekreativni tekač vencelj

:::

Najlepši in najtežji mali maraton- 2017

 Mali maraton, točno tak, kot ga opisuje naslov. Najlepši zato, ker nas vodi po čudovitem naravnem okolju, ki kar kliče po obisku trase tudi kdaj, ko ni tekme, ker na tekmi pač ni časa za ogledovanje in uživancijo, najtežji pa zaradi razgibane trase, ki nas stalno vodi gor-dol in končni seštevek višinskih metrov ni zanemarljiv...:

"Proga je dolga  21 kilometrov in 98 metrov. Večinoma poteka po naravnih poteh, ki se vzpenjajo in spuščajo skozi gozdove. Skupaj je za 1.300 metrov vzponov in prav toliko spustov.  

Opis proge: Tekače  pot vodi s 590 m visokega Sv. Andreja na razgledno vzpetino, Sv. Ožbolt (859 m). Nato se po makadamski poti spustijo do vasi Selo (710 m) in se ponovno vzpnejo na najvišji vrh Polhograjskega hribovja, Tošč (1.021 m). Sledi spust in tek po gozdni poti do Osolnika (858 m), kjer se prične zadnji, dolg spust v dolino Hrastnice (Puštal) in še zadnji vzpon do cilja, na Sv. Andreju."

 Tole je bila že 5. izvedba tekme, moja 4. udeležba (lani odsoten zaradi "višje sile") na tekmi in moj 8. krog po trasi. Držim se tega, kar sem zapisal v prvem odstavku, za "vstop" v krog rabim 20 minut vožnje, trasa je res lepa in včasih me pač potegne...
 Tokrat je bilo tudi vreme enkratno, če bi se hotel pritoževati, bi rekel, da je bilo prevroče. Krasen sončen dan. Na datum, 1. april, nas je opomnil le šaljiv napis na "ceglcu" sredi makadamske ceste med Selom in Jedrtjo, na katerem je pisalo, da "danes tekma odpade".

 Zmagovalec je bil pričakovano Gašper Bregar, pa še do rekorda mu ni veliko zmanjkalo. Čestitke za odličen rezultat, čestitke pa tudi vsem ostalim udeležencem!! In da ne pozabim organizacije, ki si zasluži vso pohvalo!

Tule so rezultati!

Pa moj nastop?
Čisto v redu! 2:24:54 je sicer slabše kot na prvih treh nastopih, pa me je danes pogled na rezultate vendarle pozitivno presenetil: 51. mesto med moškimi in 8. mesto v kategoriji je več, kot sem si obetal. Za boljši čas bi bilo potrebno več namenskega treninga, ampak...zakaj že??
Moj veliki strah so še vedno krči, ki so me opozarjali že zadnjič v Bazovici na Kokoš trailu, tokrat pa spet. Prvič sem jih zaznal po menjavanju ritma na spustu s Tošča, kasneje pa predvsem na "ravninskih" tekaških delih. Nič katastrofalnega, bo pa treba ukrepati, sicer bo lahko v Vipavi hudo...
In še nekaj, o čemer sem tudi že pisal: ne vem, ali je to EMŠO, ampak tile sobotni teki so mi postali odvečni. Stalno se mi po glavi mota misel, koliko dela me čaka in v soboto bi res lahko veliko naredil. Sedaj sem že blizu tistim, ki so včasih spraševali: A tale res nima drugega počet, kot da se preganja naokrog? In epilog: včeraj popoldne sva šla v Danje in veliko naredila, še več pa danes. V soboto tekam po polhograjcih, v nedeljo pa delam.

Fotk pričakujem obilo na spletni strani naj naj, moj prispevek je le par za vzorec. 

Marko, hvala za prevoz!



Ob pomanjkanju (mojih) slikc iz tekme spodaj dodajam še eno hribovsko iz drugega dela tega vikenda, iz Danj.

Trail štirih selških cerkva

  V petek sem dobil povabilo na lep, zanimiv trail, krožno pot po bližnjih hribih, ki obkrožajo Selca: Sv. Miklavž, Sv. Mohor in Sv. Križ. 

 Vse poti so mi zelo znane, že velikokrat obiskane v različnih variantah, med drugim večkrat že tudi povezane v eno turo, kot npr. tale izpred štirih let, ko sva s Petrom startala z Rovna na Miklavža, Mohorja, v Dražgošah pa nadaljevala do Prtovča in je bila tura temu primerno daljša...

 Samo pot so si zamislili v TD Selca, o čemer piše tudi Bojan na svoji FB strani...

 Pa sem si rekel, da bi bila to odlična zadeva, spet enkrat po teh lepih poteh, za v Danje bo čas tudi še potem in sem se Markovemu povabilu odzval. 

 Štartala sva ob 6. uri v Železnikih, šla za Soro na Studeno, sledil je strm vzpon na prvi hrib, Sv. Miklavž. Nato sva se po drugi strani spustila skozi Golico in po stezi v Dolenjo vas, od tam pa po cesti do Ševelj. Gozdni vzpon do Pozirna mi je bil vedno eden najlepših in ne posebno strm, teren se postavi pokonci šele v zadnjem delu iz Zabrekev do cerkve na Mohorju.

 Zgoraj naštevam le tri cerkve, četrta je Sv. Jedert nad Lajšami, ki pa za razliko od ostalih ne stoji na vrhu kakega hriba ampak ob cesti Dražgoše - Jamnik, prav tam, kjer nas pešpot iz Mohorja pripelje na omenjeno cestno povezavo. Po tej nadaljujemo približno kilometer in pol do Dražgoš, takoj pri prvi hiši pa nadaljujemo levo (smer Kališe) čez Površnico do Sv. Križa. S spustom skozi Kališe na izhodišče je bila po slabih štirih urah in opravljenih dobrih 23 km teka/hoje "klobasa zašpiljena."

Na tejle povezavi je nekaj tehnikalij, začrtana trasa in šopek slikic!

Prva točka, sv. Miklavž

Lepa pot, vredna obiska! Lahko tudi etapno...

6. Kokoš trail 2017

 Po treh zaporednih nastopih sem bil lansko leto prisiljen kokoš izpustiti, letos pa sem se ponovno odločil za udeležbo.
 Tekma mi je res všeč, proga je lepo razgibana, z vzponi, spusti in povsem tekaškimi odseki, je pa res, da je trasa vsako leto drugačna in tudi letos se tej tradiciji niso izneverili, kar pa je problem le za tiste, ki hočejo primerjati časovne dosežke, zame pa je to le dobrodošla popestritev.
 Kokoš je kraški hrib z vrhom in Planinsko kočo (674 m) na slovenski strani, start teka pa je v Italiji, v Bazovici. Kolikor imam v spominu, tista tri leta, ko sem bil na tekmi (13, 14, 15) nismo nikoli tekli po slovenski strani, če pa spodaj pogledamo potek letošnje trase, kaže na veliko spremembo. Celo mimo koče smo tekli.
 Čestitke uspešnim slovenskim tekačicam in tekačem, predvsem na daljši, 16 km progi že tradicionalno zavzemajo vodilna mesta!!
 Glede na dosežene čase (op.: lanskih rezultatov nisem gledal in jih nisem dal v primerjavo) je bila letošnja proga še nekoliko daljša.

Rezultati!!

 Statistika: 16 kilometrskega teka se je udeležilo (oz. končalo, po rezultatih) 128 žensk in 385 moških, skupaj 513, Na 8 km progi je bilo tekačic 50, tekačev pa 60, skupaj torej 110.
 Rezultat 1 ura 31 minut me je pripeljal na 105. mesto /513 oz na 99/385 med moškimi, v kategoriji 50-55 let z 49 udeleženci pa sem bil na 13. mestu.
Zadovoljen? Ali mi kaj drugega preostane?

Planinska koča Kokoš

Karta letošnje trase

Potegnem črto...

Sobota, 11. marec 2017 

Lep, sončen zgodnje-spomladanski dan.

Dan, ko res ni mogoče ostati nekje notri,

zaprt med štirimi stenami.

Dan, ki prav sili k miganju,

ven, na zrak in v naravo.

Dan sem dobro izkoristil. 

Dopoldne sem spet enkrat obiskal Dražgoše.

Krožno, po eni varianti z ene strani vasi na drugo 

in po drugi varianti na izhodišče nazaj.

Spodnje fotke so dopoldansko delo.

Popoldanski del dneva sva preživela v Danjah,

delovno v pravem pomenu besede. 

Čas in vreme sta prava za premike v kmetijstvu...

pravzaprav bolj vrtičkarstvu.

In naredila sva veliko,

po spletu okoliščin bistveno več kot sva planirala.

Ja, danes je bil en res lep dan.

Čimveč takih!

Nova pridobitev- še večja motivacija

 V prejšnjem prispevku  sem pisal o tekaški motivaciji in o tem, kako lahko tudi le ena naprava z ustrezno aplikacijo postane zelo dober "priganjač"...prav tako kot tudi kakšen drug nov kos tekaške opreme...predvsem superge.
 In ja, danes sem spet investiral ter pristal v novih speedcross 4. Saj sedaj že dolgo nisem, zadnja nabava so bile mizuno oktobra 2015 na sejmu "tečem", vsi pari so v glavnem iztrošeni.

 Tole so sports tracker detajli današnje nočne enourne krožne ture v Kališe in do Sv. Križa, na katero sva se četrt čez šesto popoldne podala z Markom. Luna je že čez polovico in dovolj močna, da sva videla svojo senco. Superge sem na blatnih poteh dobro "krstil" in niso več tako lepe kot na sliki oz. v trgovini. Saj zato pa so, da se uporabljajo! In prvi občutki so zelo dobri.
 Pravzaprav pri štirki menda gre za identičen model kot je bila trojka, le pri podplatu so pustili na čepkih nekaj več materiala, ker ga je pri prejšnjih res hitro pobiralo. To je pri moji trojki tudi edini problem, drugače so pa še cele in jih še vedno uporabljam.
 Zaenkrat dovolj, pa še drugič kaj, ko se bo spet kaj dogajalo...LP, vencelj

:::

Tekaška motivacija, lahko tudi v napravah

 O motivaciji za tek in rekreacijo je bilo prelitega že veliko črnila, na primer: o psihologiji za tekače- kako ostati motiviran , potem še ena o motivaciji za rekreacijo izpod peresa športne psihologinje, več prispevkov na portalu tek.si itd., itd....brskanje po netu pa da še veliko rezultatov.

 Začetnikom vedno dam nasvet, naj začnejo počasi in postopno. Predvsem je pomembno, da tekač tek zaznava kot veselje in užitek, ne pa kot "eno samo matranje". Začetno pretiravanje je že marsikoga zaustavilo in ga utrdilo v zmotnem prepričanju, da tek ni zanj.

 Pri izkušenih tekačih seveda obstaja velika razlika med lahkotnim joggingom in veliko željo prenekaterega tekača po dobrih rezultatih na rekreativnih tekmovanjih. V tem primeru je večkrat treba preiti iz cone udobja k garanju. Prav na tekmovanjih se vidi, da je takih garačev vse več in so tudi vedno boljši. Nekateri so pripravljeni zelo veliko vložiti v to, da bi bili hitrejši od konkurence.

 Včasih pa zgoraj omenjene metode psihološkega motiviranja ne zadostujejo. Včasih je dobro imeti kaj bolj oprijemljivega.

 Jaz sem sedaj našel motivatorja v napravi. Nekaj, kar večina uporablja, dodal pa sem aplikacijo, ki jo tudi mnogi uporabljajo. Pametni telefon in sports tracker. Merjenja pulza ne rabim, rad pa imam geografijo in na mojih poteh me vedno zanima razdalja. To sedaj imam, poleg tega pa še hitrost in fotoaparat, potem ko mi je tisti kapituliral in sem ga zabrisal v smeti. Vse v eni napravi. Novosti me vedno motivirajo, naj bo to spoznavanje novih tras v neznanem okolju, nova oprema...ali pa nova naprava.

  To me je gnalo, da sem ga preizkusil v četrtek, pa potem v soboto in spet danes. Nekaj mojih bolj priljubljenih tras je sedaj že "pod kontrolo". Vse so trail variante s konkretnimi klanci, kombinacija teka in hoje.  Fotografiranje mi sicer asociira na biatlon: najprej telesni napor, nato se je treba čimbolj umiriti za "dober strel". Pri nekaterih slikcah zato malce trpi kvaliteta.

 Trase sem razdeli na kroge (lap), da imam: 1) zabeležene dolžine posameznih odsekov na trasi in 2) da imam zabeležene hitrosti na posameznih odsekih, ki so si zelo različni: vzponi, spusti in vmesni tekaški deli.

Tule so vse tri trase z razpoložljivimi podatki:
Četrtek, 2. marec
Sobota, 4. marec
Nedelja, 5. marec

 Bliža pa se prva tekma: čez en teden, v nedeljo, 12. marca, se bo v Bazovici odvijal Kokoš trail. Prijavljen sem za 16 km...

  

LP,  vencelj


:::