KZTL, tek na Jošt, 25. 12. 2016

 Lahko bi rekli tudi božični tek na Jošt. Datumsko se ujema, sicer pa gre za 7. tekmo Kranjske zimske tekaške lige in v okviru tega za drugi vzpon na tej trasi (Jošt-2)

 Številke
Na božični dan se nas je v Stražišču zbralo 11 tekačic in 55 tekačev. Po podatkih je bilo spodaj v meglenem Stražišču -4°C, zgoraj pa brez megle +4°C. No, tekači smo se na poti proti vrhu tudi sami dobro ogreli.
 Trasa gre po cesti skozi Pševo in Javornik, tam pa desno po cesti do vrha, dolga je približno 5 km, višinska razlika okrog 450 m...in naj me kdo popravi ali doda točne podatke, če jih ve.
 Zmagovale Timotej Bečan je z rezultatom 23:24 postavil nov ligaški rekord trase.
 S svojim nastopom sem čisto zadovoljen, čas s prve tekme 20. novembra (35:25) sem izboljšal za 2 minuti 14 s na 33:11. Pričakovano!

Plusi in minusi
 Razmere so bile takrat in danes zelo podobne.
 Bil je pa zame tek pred petimi tedni skorajda ponovni tekaški začetek, današnja tekma je bil zame šesti zaporedni vikend nastop. Kot sem pričakoval in tudi napovedal, se napredek že kaže. Naslednji plus: na prvi tekmi sem se nekako vlekel po cesti do vrha, danes je že šlo za primerljivost rezultatov, torej motivacijo in več borbe.
 V minus lahko štejem spočitost/utrujenost: takrat sem ravno zaključeval bolniško, sedaj sem že v "normalnem delovnem" zagonu...

Pomemben del teka je tudi druženje. Ko pridem na vrh, do neke koče, si skoraj ne znam predstavljati, da bi takoj odbezljal nazaj v dolino. Grem v kočo, nekaj spijem, poklepetam in nato nazaj v dolino. Tako sem naredil danes, pa tudi prejšnjo nedeljo na Kališču, ko so me potem ob povratku vsi, ki sem jih dohiteval, spraševali, če sem "potegnil" še kam naprej, na kakšen vrh...Nisem, zadržal sem se v prijetnem, toplem vzdušju planinskega doma!

Rezultati današnje tekme in skupni rezultati po sedmih tekmah.

ČESTITKE VSEM!!!

Dom na Joštu

 Naslednjo nedeljo je na vrsti vzpon na Krvavec. Je sploh mogoče, da na Krvavcu nisem bil še nikoli v življenju? Ja, seveda je mogoče. Pa bo verjetno še malo počakal...


So dnevi in trenutki polni sreče in miline, 
ko radostni oči zapremo in si tiho zaželimo: da ne mine. 
Vse kar je slabo, z Novim letom naj zbledi! 
Vse kar je dobro, naj za vekomaj ostane! 
Naj v miru sreča nežno vas objame!

                             

Vsakoletna zimska dilema tekačev

Je tek v mrazu zdrav? Kako se ga lotiti? Kaj obleči?...in še in še...
Brskajte in berite!
Takoj povem, da boste odgovore težko našli, ker so mnenja zelo različna. In... ja!, vsak zase najbolje ve.
Je pozimi boljša vadba na prostem ali v zaprtih prostorih na napravah?
Še več brskanja!
Druga gesla- še več zadetkov!

Moje mnenje?
 Predvsem sem vedno za naravo, za tek (gibanje!) na prostem. Tudi pozimi. Na nekakšni napravi v zaprtem prostoru sem do sedaj zdržal najdlje 7 minut. To sploh ni to. Ni filinga, ni užitka, ni veselja...ni nič...
 No ja, max ni bilo 7 minut, 17. oktobra 2012 sem bil na tekaškem testu vo2max in je seveda trajalo precej več...z namenom.
 Drugo je tek v onesnaženih mestnih okoljih v mrazu, ko so mejne vrednosti škodljivih delcev krepko presežene. Pri teku ob globokem dihanju zajamemo še več tega sranja in menim, da tek v takih pogojih naredi več škode kot koristi, zato je bolje biti doma ali pa iti v telovadnico. Ampak...ne pozabimo, da prav v zaprtih prostorih, kjer je veliko ljudi, ujamemo največ prehladnih bacilov. Mraz sam po sebi ni nikoli povzročitelj bolezni.
 Na začetku teka je bolje, da nas malce hladi, itak je kmalu prevroče. Ni bolj zoprnega, kot v mrazu imeti prešvicane cunje na sebi. Na primer, KZTL, Kališče. 10 do 15 minut peš do starta. To je dobro izkoristiti za ogrevanje. Pa ne prehitro, ker prepoten ne moreš čakati v mrazu na start. In ne prezgodaj, da ni predolgo čakanje. Je treba kar kalkulirati...

________________________________________________________________

 Tudi zimski tek je treba vzeti zelo pozitivno: vzdrževanje kondicije, sprostitev, krepitev imunskega sistema...vsekakor veliko razlogov ZA!

 Sem zgoraj napisal, da odgovora ne boste našli...ni zgolj črno-belo...

LP in se vidimo na kakšnem zimskem teku 

:::

Tekaški vzpon na Kališče, 18.12. 2016

Z današnjim vzponom iz Mač do planinskega doma na Kališču je 10. jubilejna Kranjska zimska tekaška liga 2016/2017 začela svoj drugi krog. Odziv tekačev dokazuje, da organizatorji dobro delajo, udeležba je namreč vseskozi zavidljiva, celo bistveno večja kot na marsikateri uradni tekaški prireditvi. Teorije o obdobju zimskega počitka za tekače so pa itaq že davno v franžah... KZTL je tudi danes na gorski tek z več kot 800 m višinske razlike privabila kar 99 udeležencev!

 KZTL se vedno radi udeležijo tudi nekateri favorizirani tekmovalci, seveda vsakič posebej glede na traso, tokrat nobenih presenečenj o zmagovalcu ni dopuščal Nejc Kuhar.

 Že v soboto bo na tej trasi potekal podaljšani novoletni tek na Kališče. Podaljšani spodaj, start bo namreč v Preddvoru pri OŠ. Danes je bil zadnji dan za prijavo na licu mesta, v domu na Kališču. Nekateri so to izkoristili, seveda druge možnosti ostajajo odprte še naprej (glej razpis)...vabljeni!!

 KZTL in jaz

 Prvi krog in prva tekma drugega kroga je mimo. V prvem krogu sem sodeloval na treh bolj cestnih tekih (Jošt, Mohor, Brdo), ušla sta mi oba prava gorska teka. Prvega, Kališče, sem imel v planu, šel sem celo na oglede, pa ga je preprečila višja sila, v vikendu, ko je bil na vrsti tek na Krvavec, mi je zadostoval Rašica trail.
 Na samo Kališče sem že tradicionalno vezan: tek na Kališče, 12 ur Kališča, gor-dol-gor, zimska liga, občasni obiski kar tako...Seveda rezultatsko nisem tam, pa vendar nedaleč stran. Samo za primerjavo: začetek leta 2008 sem še kar redno sodeloval na tekaški ligi (prizorišče le eno, Kališče!), rezultat januarja 42:20 sem v februarju spravil pod 40 min, Današnjih 44:38 me je presenetilo in krepko preseglo pričakovanja.

 Bili so pa danes idealni pogoji. Vreme enkratno, temperature od par °C pod do par°C nad nulo, pot suha ali malce pomrznjena, torej nobenega blata...skratka odlično!
 Ko bodo zimske razmere, ko bo zasneženo in poledenelo, me na tekmi ne bo več. Lanskega 3. decembra, padca na ledu in skoraj enoletne bolniške si seveda ne morem in nočem več privoščiti.

Klik na rezultate in slike!

 Še opomnik za naslednji teden: v soboto je na vrsti zgoraj omenjeni tek na Kališče, v nedeljo pa druga tekma drugega kroga KZTL, tek na Jošta!!

Sv. Jošt nad Kranjem: Pod daljnovodi (vznožje Jošta – orientacijska tabla). Teče se po asfaltni cesti, cca 5 km. Bližnjice niso dovoljene. Cilj je dom na Joštu.

 

Sposojena fotka, danes po tekmi

Uživancija na soncu, s Storžičem za kuliso

Tek okrog Brda, 10.12.2016

 Z današnjim standardnim krogom okrog posestva Brdo se je zaključil 1. krog Kranjske zimske tekaške lige 2016/2017. Trasa je za razliko od ostalih štirih ravninska, zato se ji nekateri zagrizeni hribolazci odrečejo, pojavi pa se nekaj "cestašev", ki jih sicer ni. Tako je bilo danes na 9,7 km dolgem ovalu zabeleženih 84 udeležencev.
 Osebno sem prepričan, da je sistem KZTL dober: pet različnih prizorišč, pet različnih tras, torej za vsakogar nekaj...in vse skupaj v treh krogih, da ni prehitro konec.
 Ligo jemljem bolj kot druženje in kot motivacijo za zimsko miganje, letos pa še dodatno pri postopnem vračanju na tekaške terene: 1) sam pri solo teku ne bi nikoli dal toliko od sebe kot na ligi, kar lahko pomeni hitrejši napredek in 2) če bom na ligi sodeloval še naprej, bom imel primerljive rezultate. Seveda pri primerljivosti igrajo vlogo tudi pogoji na tekmi, ki zlasti pozimi lahko pridejo še kako do izraza: temperature, snežni pogoji...pa zdravstveno stanje, prehladi...
 Ker sem bil sam vedno bolj tekač kot hribovski "kolenogrizec", sem današnjo ravninsko tekmo še težje pričakoval. Na ovalu okrog Brda sem pred leti večkrat tekmoval (se še spomnite Fotrovega teka v režiji Tekaškega foruma in organizaciji Aleševe familije), tako da imam že rezultate iz tistega obdobja. Seveda je bila pripravljenost takrat bistveno boljša, tekmoval sem skozi celo leto in je bila to le ena od tekem...rezultat pa malo pod 37 minut. Danes sem ta rezultat dosegel že dobre 4 minute pred ciljem in zaključil s časom 41:10, nekje v zadnjem delu prve polovice. Pa vendar zadovoljen!

S klikom pridete do rezultatov, tako današnje tekme kot ligaških, absolutno in po kategorijah, pa tudi WMA verzijo, ki kot korekcijski faktor upošteva tudi starost tekača.

Samo za pojasnilo, kaj je WMA:

To seveda ni neka lokalna izmišljotina...
Masters athletics  ( Age-graded tables)
rezultate pa lahko izračunaš tudi sam:
Age graded calculator

Za primerjavo: korekcija je moj rezultat 41:10 "skrčila na 36:00.

Se tudi vam dogaja, ko tečete po taki makadamski cesti kot danes, da se vam drugi kolesnik vedno zdi lepši. Stalen občutek, da bi tam, samo meter stran, tekel lažje, hitreje. In potem vsake toliko menjaš stran, pa se potem ne matraš nič manj kot prej, le da je potem prejšna stran spet lepša...

Da ne pozabim: ČESTITKE IN ZAHVALA organizacijski ekipi, ki res odlično vodi ligo in to brez prijavnine!!

Naslednjo nedeljo gre liga v drugi krog, tekače čaka prava gorska tekma na Kališče. 

LP

Tule je bil današnji start in cilj

Naslednji teden na Kališče

:::

Tek Stražišče - Čepulje- Mohor, 4.12.2016

Predzadnja tekma prvega kroga Kranjske zimske tekaške lige s startom v Stražišču in ciljem na Sv. Mohorju je bila zimska le po temperaturi, pa še to nič posebnega. -4°C na startu je točno to, da marsikdo preventivno obleče kakšen kos preveč ali pa pretople kose oblačil...
Potem nas je večino proge razveseljevalo sonce, tako da si bomo udeleženci lahko današnje dopoldne vklesali v spomin kot izjemno lepo in koristno preživeto.
Sama trasa je dolga 9 km...v eno smer. Ko si enkrat na cilju na Mohorju, se potem vendarle moraš vrniti do avtomobila in če logistike ne rešuješ drugače, npr. z pomočjo prevoznika (s Čepulj), se nabere 2x9=18 km. Ampak s tem ni nič narobe, to itak vsi vemo že vnaprej in tudi nekaj dodatnih km si lahko štejemo samo v +.

Človek se lahko vsega navadi. Včasih si tega nisem predstavljal, sedaj mi pa po enoletnem prisilnem tekaškem premoru uvrščanje v drugo polovico tekmovalcev sploh ne predstavlja problem. Večkrat mi je že kdo rekel, da sploh ne gre na tekmo, če ni res dobro pripravljen. Pri meni je bilo že prej obratno: če bi čakal, kdaj bom dobro pripravljen, da bom šel na tekmo, sploh ne bi nikoli šel. Sedaj je situacija spet drugačna: po pavzi je želja velika, pripravljenost pa začetniška. Ampak puške nimam namena vreči v koruzo. Gremo naprej: naslednji teden je pretežno ravninsko Brdo.

Za vse podrobnost o ligi, rezultate posameznih tekem in foto galerije (fotk z Mohorja je še posebej veliko!) je najbolj primerna povezava na Tekaški forum!

2. Trail Rašica 2016

Danes se je odvijala druga izvedba traila po Rašici s startom na športnem igrišču v Srednjih Gameljnah. Tekači smo imeli na voljo 20 ali 50 kilometrsko progo ter štafetni tek.

Krog je bil dolg 10 km...

...in je imel 500 m višinske razlike.

"Kratkaši" smo krog pretekli dvakrat, ultraši pa celo petkrat. Tretja možnost je bil štafetni tek treh članov z najmanj eno žensko v ekipi in s poljubno razporeditvijo krogov. Organizator je pripravil dve okrepčevalnici, eno na startno ciljnem prostoru, drugo pa na polovici kroga in istočasno na najvišji točki kroga, pri planinskem domu na Rašici, torej na vsakih 5 km.
 Za razliko od lanske prve izvedbe, ko je med tekmo začelo snežiti in se potem samo stopnjevalo, je bilo letos vreme kar milostno: temperatura blizu desetice, oblačno z občasnim rahlim rosenjem, ampak nič motečega. Tekači nismo iz cukra.

 Moj nastop
Začenjam. Pred tremi meseci je ortoped mag, Mikek na vprašanje, kdaj bom lahko začel s tekom, odgovoril, da takrat, ko bom sposoben za delo. Začudil sem se, ker je vendarle nekaj razlike med tekom in montažo kuhinj, ampak "ja, to je to, boš videl"...in je imel prav. Ta teden sem bil spet v službi, na nedeljo, dan pred začetkom z zelo slabo tekaško osnovo na prvi tekmi (KZTL, Jošt) in danes na drugi. 20 km je bilo ob zmernem tempu ravno prav, 50 pa popolna iluzija.
 Take razgibane so mi všeč. Všeč mi je tudi vzpenjajoči prvi del in spuščajoč ter tekaško ravninski drugi del. Spusti so bili sicer zaradi razmočenega terena drsalnice, kar mi pred poškodbo ni delalo problemov, sedaj pa sem postal bolj previden, skoraj zajec. Res ne bi rad še enkrat...ampak računam, da bo sčasoma bolje.
 Rezultate pa še čakam, bodo objavljeni. Menda sem bil v cilju s časom 2 uri 12 minut.

Predvsem pa sem po dolgem času spet srečal kar nekaj tekaških znancev in prav prijetno je bilo spet poklepetati z njimi. Pa še drugič...

 Sicer pa moram pohvaliti organizacijo: okrepčevalnice so bile pravo razvajanje, vse in še več, kot tekači rabimo. V cilju dober ričet in pecivo...ni da ni. Praktične nagrade za udeležence...

                                                       

Pripis:
Rezultate organizator objavlja  v ustrezni temi na Tekaškem forumu! (klik!)
6. mesto med moškimi na 20 km...OK., zadovoljen!


:::

Tek na Sv. Jošt

 Danes ob 9.uri je bil v bližini Stražišča pri Kranju, pri orientacijski tabli ob vznožju Jošta, start 2. tekme Kranjske zimske tekaške lige 2016/2017. Izrazitemu grizenju kolen prejšnji teden na trasi med Mačami in Kališčem je tokrat sledila cestna dirka do doma na Joštu.

Trasa teka (klik)

 Ponovno se je zbralo preko 100 tekačic in tekačev...in po dolgi odsotnosti sem se za udeležbo odločil tudi jaz.
 Na start sem se odpeljal čez Čepulje ter pustil avto malce više, v bližini vasi Pševo. Zame bližje in lepše, kot skozi Škofjo Loko. Tako sem pot do startne lokacije izkoristil za ogrevanje.
 Prav velikih rezultatskih pričakovanj nisem imel. Veliko sem naredil že s tem, da sem se skozi celo leto rehabilitacije po poškodbi trudil vzdrževati kondicijo, pa tudi kilažo, v nekih vsaj približno normalnih mejah. Recimo, da je bil današnji preizkus zame prvi tekmovalni izziv in istočasno nekakšen test. Na tej osnovi bom lahko gradil naprej.
                                                             

   Zdravljenje je zaključeno, jutri se po skoraj letu dni začne služba.
 Po tekmi smo s peščico tekaških kolegov posedeli v domu, mislim, da je druženje pomemben del tega športa, v današnjih časih ga je itak premalo, ker se vedno vsem nekam mudi...
 Naslednjo nedeljo je na vrsti spet gorska- tek na Krvavec!

Vse o ligi skupaj z rezultati + fotkami.
In seveda, ligo lahko redno spremljate na Tekaškem forumu!

Se vidimo...

                                         

                         


:::

Vadite v naravi!

 Oktobrska številka revije za Moje zdravje med drugim na strani 50. prinaša zanimiv članek za zdravo srce in ožilje "Vadite v naravi". Uvodoma govori o naraščajočem problemu debelosti in srčno-žilnih obolenj  v večini držav sveta ter o preprekah, s katerimi se pri reševanju problema srečujejo tudi sami zdravniki.
Citati iz članka:

"Ena od preprek so pacienti sami, saj jih je večina še vedno prepričanih, da bodo težave rešili s "čudežno" tabletko. Ta pa žal ne obstaja. Za korenite spremembe je treba spremeniti način prehranjevanja in življenski slog.
"svoje paciente zelo težko prepričam, da je telovadba po npr. srčni kapi, pri sladkorni bolezni, zdravljenju bolečin v križu itn. blagodejnejša kot uživanje tablet..."
...še posebej poudarja zdravilne učinke redne vadbe v naravi, stran od mestnega hrupa in glasnih telovadnic.

ZAKAJ NARAVA?

Sprehodi po mestnih ulicah in aktivnosti v zaprtih telovadnicah so za zdravje manj ugodni, kot si predstavljamo. V obeh okoljih je naša pozornost motena zaradi mestnega hrupa, gneče, onesnaženega zraka in digitalnih naprav. V naravi pa smo obdani s prijetnimi zvoki, z barvami, vonjavami, kar našo pozornost krepi. Lažje se osredinimo, ostanemo zbrani in pomirjeni, kar je ključno za dobro počutje. Narava na nas deluje zdravilno...
...telesna aktivnost v naravi vpliva tudi na naš imunski sistem in ga krepi...
...rekreacija v naravi izboljšuje tudi naše razpoloženje in pomaga pri zniževanju visokega krvnega tlaka...
...so odkrili znatno povečanje samozavesti pri osebah, ki so samo pet minut dnevno preživele v objemu narave. Samo pet minut.

Naravo imamo na dosegu roke. Je brezplačna in dokazano zdravilna. Najboljši nasvet, ki ga lahko dobimo od zdravnika oz. terapevta, je, da pojdimo vsak dan na 20 minutni sprehod v naravo, brez telefona in drugih motečih dejavnikov. Zapišimo si, kako smo se počutili pred sprehodom in po njem. Morda bomo odkrili, da bomo ravno na tak način izboljšali svoje počutje in zdravje."

Jaz pa dodajam: začnite s sprehodom, ki ga lahko postopno intenzivirate in sčasoma začnete kombinirati s tekaškim korakom...

Nov tekač na vidiku!

Zimska oprema

 Štirikolesnik ima že nove zimske gume, sedaj (spet) iščem nekaj zase.
 Zimske tekaške lige so v razcvetu, seveda je meni najbolj zanimiva predvsem ena, najbližja: Kranjska zimska tekaška liga!
 Ta se začne s prvo tekmo na trasi iz Mač nad Preddvorom do Planinskega doma na Kališču in sploh če so prave zimske razmere, zahteva od tekača dobro, zanesljivo obutev.
 Moje lani avgusta kupljene Salomon speedcross 3 so se sicer obnesle zelo dobro, ampak tistih čepkov na podplatu na nekaterih mestih praktično ni več.
 Iščem torej copate za "prave terene", na katere se bom lahko zanesel predvsem v spustih. Ko si enkrat na Kališču, je treba varno tudi dol...in seveda je tako z vsakim hribom, tudi temi, ki jih redno ubiram v svoji okolici.
 Včeraj sem iskal scott-ove modele, predvsem eRIDE grip 3, imajo zelo ugodno ceno, ampak ne več prav veliko izbiro številk: moje seveda ni. V preteklosti sem že imel dva modela scott superg, enega cestnega in enega terenca, pa sem bil zelo zadovoljen. Terenske imam še in jih občasno še nosim.
 Že dolgo sem imel namen preizkusiti Brooks cascadia, včeraj sem jih obul in ugotovil, da so za moje stopalo preozki, poleg tega so nizki in imam občutek slabe opore..pa še absolutno predragi. Za ta denar lahko dobim dva para...
 Druge opcije bi bile gel- sonoma 2 gtx Asics, Mizuno wave kien 3 gtx, morda Adidasova kanadia 7 TR GTX ali Terrex agravic boost gtx. Vsi našteti imajo gtx membrano, Kanadia se dobi tudi brez. No, terrex so čisto precenjene, tudi Mizuno, ostali so, sploh glede na gtx, še zmerni.

 Sploh se mi pa sedaj ne mudi več z nakupom. Planiral sem, da grem na prvo tekmo KZTL na Kališče, zadnjič sem šel celo na ogledno turo. Sedaj to definitivno ne bo izvedljivo: včeraj sem bil v LJ na manjšem operativnem posegu, ki pa nima nobene zveze s poškodbo rame, gre za "diagnostično radikalno ekscizijo kožnih lezij...". Rane morajo biti do odstranitve šivov čez 14 dni stalno suhe. Namakanje v vodi, dolgotrajno tuširanje...in švicanje prepovedano!! Pa spet ne bo nič...
 Se vidimo kdaj drugič kje drugje!

Vzpon iz Mač do Planinskega doma na Kališču

 Naslednjo nedeljo, 13. novembra 2016 se prične že 10. jubilejna Kranjska zimska tekaška liga!
Potekala bo 15 nedelj zapored, po tri tekme na petih različnih prizoriščih. Tule so natančna navodila za udeležence!

"Namen lige je druženje na rekreativnih tekih, ki je brezplačno in ga vodi skupina prostovoljcev."
 Proge so različne: Kališče in Krvavec izrazito gorska, Mohor in Jošt nekakšna kombinacija, Brdo ravninska...za vsakogar nekaj!
  In sedaj, po dolgem tekaškem postu zaradi poškodbe rame mi je kapnilo, da bi se morda spet enkrat udeležil lige. Vsaj kakšne tekme.
 Večina prizorišč mi je zelo poznanih. Trase, kjer sem velikokrat hodil/tekel. Na Mohorju sem bil ta ponedeljek, sicer ne s Stražišča oz. Čepulj, kot gre trasa tekme, pač pa z druge strani, od Sv. Jederti nad Lajšami. Na Joštu velikokrat, na ovalu okrog Brda včasih večkrat, zdaj že dolgo ne...
  Na Kališču sem bil pred leti kar "domač", žal sedaj težko še dobim datum zadnjega obiska...vsekakor se šteje v letih. To bo prva tekma KZTL in pomislil sem, da bi Kališče spet enkrat obiskal. Ker za konec tedna napovedujejo slabo vreme, sem za obisk izkoristil današnje lepo, sončno vreme. Moram takoj popraviti odgovor na vprašanje, kdaj sem bil zadnjikrat na Kališču. Danes!
 Mače- Planinski dom na Kališču (1534 m)
 Za orientacijo sem še malo prečekiral potrebne čase za prihod na start in zadeva zgleda takole: iz Železnikov do parkirnega prostora 37,5 km, čas vožnje 45 minut, od parkirnega prostora Mače do starta 10 minut...
 Pri potoku sem naletel na stare znance, so imeli delovno akcijo- urejanje startnega prostora (popravilo oz. izdelava novega mostu čez potok, sedaj bo nastal skoraj viadukt).
 Za gor sem uporabljal tudi tiste variante, ki sekajo ovinke, čeprav včasih zagrizejo naravnost v breg. Ampak za dol sem po poškodbi postal bolj previden. Striktno cik-cak po ovinkih! Naj se mi zdajle tik pred zaključkom rehabilitacije kaj zgodi...bohnedaj...

LP, vencelj

Zdravljenje je zaključeno!

To je zadnji stavek, naveden v izvidu zadnjega kontrolnega pregleda z dne 18. 10. 2016, 4 mesece po izvedeni rekonstrukciji rotatorne manšete.  Predhodni stavki so:

Ramo je že dobro razgibal.Sam naj nadaljuje z izvajanjem vaj za krepitev ramenskih mišic, kot so ga naučili. Obremenitve rame naj postopno stopnjuje. Priporočam, da se še mesec dni izogiba fizičnih del z desno roko.

Zelo točno opisano trenutno stanje. Na osnovi tega seveda nisem mogel vedeti, kakšno odločbo lahko pričakujem od zavoda, a sedaj je jasno: v ponedeljek, 21. novembra, sem spet v službi, po skoraj  letu dni!
Prejšnji teden sem zaključil še zadnje fizioterapije, za vikend (v Spodnjih Danjah, itaq) sem si na FTH sposodil en zanimiv pripomoček:

vibracijska palica FLEXSIBAR
in sploh ni draga

Prej sem si že nabavil elastične vadbene trakove in uteži, sicer le kilske, za pol lahko uporabljaš male plastenke, za več pa druge načine vadbe, Bodimo racionalni!
Sedaj lahko doma delam vaje neomejeno. V zdravilišču Dobrna smo naredili velik napredek, doma pa samo nadaljujem v enakem tempu. Iz FTH imam seznam dobrih 30 vaj, tiste začetne sem opustil, veliko jih je še na dnevnem redu.

Bolj me skrbijo bolečine v križu!
Ja, s tem sem imel probleme že večkrat prej, pred par meseci so se mi spet pojavile bolečine. Na dolgi rok se problem lahko odpravi z FTH, ni pa takojšnjega učinka. Začeli smo v Dobrni, sedaj nadaljujem doma: poleg ramenskih vaj izvajam tudi vaje za križ, pravzaprav je veliko takih, da jih lahko kombiniram. Tudi zgoraj omenjena vibracijska palica je med njimi. Zadevo moram v teh nekaj tednih sanirati in upam na najboljše. V nasprotnem primeru...ne upam niti pomisliti...

Sicer sem pa zelo aktiven!
Je treba ven, na zrak, v naravo! Noge so OK. roke (rama) vedno boljše. Letos sem bil vsega na eni tekmi, Sorca trailu. Bržkone bo ostala edina, čeprav...zanimiv mi je npr. Trail Rašica v štafetni izvedbi, tričlanska ekipa z najmanj eno žensko. Za celih 50 km mislim, da sem prešvoh...no ja, prepričan sem, da bi šlo, malce počasneje pač, lahko pa bi si naredil kakšno škodo in nima smisla preforsirat.
Opažam pa, da sem v spustih postal nekoliko boječ. Razumljivo!

In še...
Se še kdo spomni lanskega Ljubljanskega maratona. Bilo je pestro z zanimivim epilogom. Seveda me tudi letos v nedeljo v Ljubljani ne bo. Dajnarska mir in tišina mi pač veliko več pomenita kot ljubljanski hrup in ves tisti pomp okrog maratona. Pa logistične težave, prometni kaos...da ne naštevam!
Bom pa v Ljubljani na GR na sejmu "Tečem", menda v četrtek popoldne, seveda nekje okrog gorsko-tekaškega štanta Gorskega maratona štirih občin in Pušeljca gorskih tekov!
Ja, tudi Ratitovec je zraven, poleg Črne prsti in Blegoša in...

Se vidimo!
LP

Pohodniške poti po Dobrni in okolici

 14 dni v zdravilišču Dobrna, 6.9.- 20.9. 2016
 Šel sem z namenom, da teh 14 dni res dobro izkoristim, da čimbolj izboljšam gibljivost pred tremi meseci operirane desne rame, v prostem času pa kar najbolje spoznam okolje, kjer prej še nikoli nisem bil...in sedaj zelo zadovoljen lahko rečem, da sem pričakovanja dosegel in tudi krepko presegel.
 Vsak dan sem imel po 6 različnih terapij, razporejenih tako, da sem imel vmes dopoldne in popoldne po par ur časa za raziskovanje. S terapijami smo vidno izboljševali stanje poškodovane rame, v prostem času pa superge na noge in gasa! Spoznavanje novih krajev mi res da motivacije...in Dobrna zna biti kar zanimiva.
 Tule  je turistični vodnik v pdf, priskrbel sem si ga takoj ob prihodu in potem je bil moj zvesti in nepogrešljivi spremljevalec na vseh pohodih. Sprva sem nekajkrat šel brez, pa sem takoj ugotovil, da to ni to: večkrat niti nisem vedel točno, kje sem, kam me bo pripeljala ta ali ona pot...šele z vodnikom in s pomočjo kart v njem sem dobil pravo orientacijo, občutek za neverjetno razgibano okolje, polno gričev in dolin in takrat se je pravo spoznavanje šele začelo.

Anina pot
Loška pot
Poti na Paški Kozjak
Dobrna- Lanšperg- Kunigunda   
in najdaljša, Pohodna pot od Miklavža do Miklavža, ki se v dobršni meri prekriva z drugimi potmi in sem jo tako prehodil le delno. Prehodil! Tečem sedaj še ne. "Miklavž"  po podatkih v celoti meri okrog 32 km.
 Na trim stezi na hribu takoj ob hotelu dolžine 1550 m z 20 točkami sem bil le enkrat, toliko, da sem videl, kakšna je, sicer pa- kaj naj delam kroge...? Raje grem poiskat nekaj, kar še nisem videl!
 Je pa v okolici Dobrne označenih tudi 5 kolesarskih poti, štirko ( Dobrna- Parož- lovska koča na Trojni- Dobrna) sem prehodil, veliko asfalta in nekaj kilometrov makadama, do Trojne se vzpenja, nato spust.
 Bil sem pa na teh poteh...v hecu lahko rečem, da v dobri družbi: sam s sabo. Na označenih poteh sem pogosto ometal pajčevine, na Aleksandrovem vrhu, ki je visok zgolj 606 m (ima pa svoj žig in vpisno knjigo in, mimogrede, Dobrna je na 350 m), na katerega sem se povzpel preko Lanšperga in nadaljeval v Lokovino, je bilo povprečje vpisov nekako eden na dan, na isti strani v mali vpisni knjigi so bili trije moji.
Kakorkoli že, Slovenija je zelo lepa!
Fotk pa nič, sem že zadnjič pisal, da mi je kapituliral, zaenkrat novega nimam v planu. Saj ne bi bilo kaj novega, slikce so v vodniku na zgornji povezavi in...seveda na guglu.


 Pesimist v vsaki priložnosti vidi težavo,
optimist pa v vsaki težavi vidi priložnost!

btw.: danes sem šel v nabavo po fizioterapevtske pripomočke za lažje izvajanje vaj doma. Nič posebnega in za malo denarja, par ročk in elastične trakove. 

::::

Iz Martinj vrha na Blegoš

 Čigav je Blegoš?
Tole vprašanje je bolj za hec kot zares, ne ga jemati preveč resno. Vsak kraj ima "svoj" hrib, npr. Škofja Loka ima Lubnik, Kranj ima Jošta, Ljubljana Šmarno goro, Železniki Ratitovec, Podbrdo Črno prst...Poljanska dolina pa Blegoš. Ali res? Občinska meja Gorenja vas- Poljane/ Železniki je tam-tam, zelo blizu, tako da bi se Selčan pa Polanc na vrhu hitro lahko stepla za nekaj metrov... koča pa je pod okriljem PD Škofja Loka. Čigav je torej...

 Pohod
Danes sem šel gor. Lepo na izy, izbral sem pa manj obiskano varianto iz Martinj vrha na Črni kal in po grebenih na vrh, potem sem se spustil do koče in po cesti nazaj na izhodišče. Po tej poti poteka tudi del Ultra Pušeljc Traila. Nameraval sem narediti natančno poročilo z opisom poti, pa ni potrebe, ker je to nekdo, skupaj z galerijo, opravil že prej. Tule, na hribi.net!
Edino kar bom naredil, je objava parih (no ja, sedaj jih je pa kar ducat+ par) fotografij, ki sem jih naredil danes, da se vidi, kakšno je bilo vreme in razgledi...prejšnji dan sem bil kregan, ker čudovitih razgledov z Ratitovca v krasnem vremenu nisem delil z drugimi, pač nisem imel fotoaparata s sabo.

Na križiščih je dobro označeno

Tudi za Čemšišarjem ni dileme- levo Koprivnik in Romovec, desno Črni kal in Blegoš. Od tu naprej sem šel peš. Še dobro, prav v tem delu sem ob povratku našel lisičke. Če bi se peljal, jih ne bi.

Pri peskokopu je dobro vidna steza, ki nas popelje po pohvalno vzdrževani stezi do Črnega kala.

Steza zavije s ceste po grebenu na vrh Blegoša.

 Samsung je šel v franže
In tole so tudi zadnje fotke s to napravo. Fotoaparat je bil leta nazaj rojstnodnevno darilo, Romana je že vedela, kaj naj mi kupi, da me upočasni na skupnih pohodih...
Večkrat mi je že padel na tla, pa je do sedaj vse še nekako prenesel. Danes sem ga dotolkel, ima vsega dovolj in je podpisal kapitulacijo, sicer bi bila še kakšna fotka več.
Kaj sedaj? Nisem fotograf in novega ne nameravam kupovati. Navsezadnje lahko menjam za boljši telefon in bo vse v enem, ampak...ali ga ni škoda za vse, kar bo moral pretrpeti. Pravzaprav, ta, ki ga imam sedaj že tri leta in pol, je že veliko pretrpel in marsikaj prenesel, novi, kakršni so sedaj, so pa vse preveč občutljivi, jaz pa nisem dovolj bogat, da bi ga menjal vsak mesec.
Nekaj se bo že treba odločiti.

 Nikoli si nisem mislil, da so malenkosti tako pomembne. 
Grem obut v Salomonove speedcrosske v klanec, pa me začne boleti noga z zunanje strani tik nad stopalnim lokom po celi dolžini in ob vsakem koraku. Kaj pa je sedaj to? In se spomnim, da sem sedel v avto z razvezanimi supergami (sistem Quicklace ), se ustavim, zategnem in naenkrat je težava rešena, nobene bolečine več.. Pa taka malenkost, kdo bi si mislil?

 Kaj je s tistim osemtisočakom?
Par dni nazaj sem na Tekaškem forumu v tejle temi (klik) malce enigmatsko objavil fotko osemtisočaka Manasluja, čeprav navidezno tam nima kaj početi. Rešitev uganke: v tem svojem prispevku sem "splezal na svojega prvega osemtisočaka", to je bil moj osemtisoči prispevek na Tekaškem forumu in odločil sem se, da ga na tak način (ugankarsko) markiram. Zakaj Manaslu? Naključno, od vseh fotk osemtisočakov, ki so mi bile na voljo, mi je bila ta nekako najbolj všeč.


Še kaj? Pa naj bo zaenkrat dovolj...

LP, vencelj

Podratitovške vasi

 Večina pozna Prtovč. Seveda, to je najbolj pogosta izhodiščna točka za Ratitovec, do vasi pa nas pripelje 7 km asfaltirane ceste iz Železnikov. Manj je tistih, ki poznajo vasi Spodnje in Zgornje Danje, Zabrdo, Torka in Ravne.

Danes sem šel iz Torke skozi Zabrdo in Zgornje Danje v Spodnje Danje. Lepo počasi, roko imam po operaciji še vedno v opornici. Če ne bi bilo tako, bi šel na Ratitovec, sedaj sem pa raje na bolj varnih poteh. Ja, tolikokrat sem že šel (tekel) po tej cesti, če greš bolj počasi, pa vidiš marsikaj, kar sicer ne. Pa sem malo fotkal...

Porezen

Torka, 1150 m

Še kljubuje zobu časa

Tam je Torka, moje izhodišče

Zabrdo

Nekdaj je bila šola

Zabrdo

Zgornje Danje...

..in Spodnje Danje

Sv. Marko, zadaj Porezen

Zg. Danje

Še zadnjič Zgornje...

In spust v Spodnje Danje

Cesta iz Sorice proti Torki počasi, po etapah, dobiva asfaltno prevleko. Dobro za maloštevilne prebivalce, cesta je bila včasih v res slabem stanju, sprotna popravila pa le kratkoročna. Prav je, da se tudi v teh krajih izboljšujejo življenjski pogoji.

Kolesarji in tekači pa bi rekli, da nam uničujejo še eno dobro traso...

:::