14 dni v zdravilišču Dobrna, 6.9.- 20.9. 2016
Šel sem z namenom, da teh 14 dni res dobro izkoristim, da čimbolj izboljšam gibljivost pred tremi meseci operirane desne rame, v prostem času pa kar najbolje spoznam okolje, kjer prej še nikoli nisem bil...in sedaj zelo zadovoljen lahko rečem, da sem pričakovanja dosegel in tudi krepko presegel.
Vsak dan sem imel po 6 različnih terapij, razporejenih tako, da sem imel vmes dopoldne in popoldne po par ur časa za raziskovanje. S terapijami smo vidno izboljševali stanje poškodovane rame, v prostem času pa superge na noge in gasa! Spoznavanje novih krajev mi res da motivacije...in Dobrna zna biti kar zanimiva.
Tule je turistični vodnik v pdf, priskrbel sem si ga takoj ob prihodu in potem je bil moj zvesti in nepogrešljivi spremljevalec na vseh pohodih. Sprva sem nekajkrat šel brez, pa sem takoj ugotovil, da to ni to: večkrat niti nisem vedel točno, kje sem, kam me bo pripeljala ta ali ona pot...šele z vodnikom in s pomočjo kart v njem sem dobil pravo orientacijo, občutek za neverjetno razgibano okolje, polno gričev in dolin in takrat se je pravo spoznavanje šele začelo.
Anina pot
Loška pot
Poti na Paški Kozjak
Dobrna- Lanšperg- Kunigunda
in najdaljša, Pohodna pot od Miklavža do Miklavža, ki se v dobršni meri prekriva z drugimi potmi in sem jo tako prehodil le delno. Prehodil! Tečem sedaj še ne. "Miklavž" po podatkih v celoti meri okrog 32 km.
Na trim stezi na hribu takoj ob hotelu dolžine 1550 m z 20 točkami sem bil le enkrat, toliko, da sem videl, kakšna je, sicer pa- kaj naj delam kroge...? Raje grem poiskat nekaj, kar še nisem videl!
Je pa v okolici Dobrne označenih tudi 5 kolesarskih poti, štirko ( Dobrna- Parož- lovska koča na Trojni- Dobrna) sem prehodil, veliko asfalta in nekaj kilometrov makadama, do Trojne se vzpenja, nato spust.
Bil sem pa na teh poteh...v hecu lahko rečem, da v dobri družbi: sam s sabo. Na označenih poteh sem pogosto ometal pajčevine, na Aleksandrovem vrhu, ki je visok zgolj 606 m (ima pa svoj žig in vpisno knjigo in, mimogrede, Dobrna je na 350 m), na katerega sem se povzpel preko Lanšperga in nadaljeval v Lokovino, je bilo povprečje vpisov nekako eden na dan, na isti strani v mali vpisni knjigi so bili trije moji.
Kakorkoli že, Slovenija je zelo lepa!
Fotk pa nič, sem že zadnjič pisal, da mi je kapituliral, zaenkrat novega nimam v planu. Saj ne bi bilo kaj novega, slikce so v vodniku na zgornji povezavi in...seveda na guglu.
Pesimist v vsaki priložnosti vidi težavo,
optimist pa v vsaki težavi vidi priložnost!
btw.: danes sem šel v nabavo po fizioterapevtske pripomočke za lažje izvajanje vaj doma. Nič posebnega in za malo denarja, par ročk in elastične trakove.
::::
AH tako ,.. super !
OdgovoriIzbriši