Ali kokoš uhaja...

Gripa v teoriji takole, v praksi pa: ona dva dni s temperaturo med 39 in 40, nato se umiri, jaz pa v pon. po službi 38.5, nato vročina danes že peti dan, a nikoli nad 39. Stanje izčrpanosti, veliko počivanja in sedaj me tudi od tega že vse boli...pa ne jamrat, saj bo bolje!
Pozimi sem bil zelo veliko zunaj, v naravi, v gibanju. S tem si med drugim izboljšujemo imunski sistem, po drugi strani pa ga z intenzivnimi in/ali dolgotrajnimi treningi oslabimo. Kakorkoli že: virusi se prenašajo s človeka na človeka in tu so možnosti majhne...

Imam pa že od začetka občutek, da mi letošnja kokoš uhaja iz kokošnjaka...
Ampak počakajmo, pustimo se presenetiti! Časa je še dober teden.

::

Zimsko trailanje

Najprej orhideja. Darilo Romani za valentinovo in prvi korak k obnovi "cvetličnega parka".

Nato trening. Tej besedi se običajno izogibam, treningi so nekaj, kar izvajajo vrhunski športniki, kot rekreativec pa si tega ne dovolim, ker to vedno pomeni delo po nekem točno  določenem programu iz dneva v dan in nedopustno je, da si rekreativec tako omejuje življenje, saj, navsezadnje, cilj vsake prostočasovne dejavnosti naj bi bil sproščeno, kvalitetno in zdravo življenje, ne pa "en kup matranja na mus". Tokrat je malce drugače: že dolgo nisem bil tako motiviran s tekaškimi načrti in v končni fazi mi ne preostane drugega kot garati. Treniraj trdo, nastopaj z lahkoto. Z eno razliko: kar počnem, je še vedno povsem spontano, brez plana treningov, še vedno iz dneva v dan, kar mi pač "zapaše". To si kot povprečen rekreativec menda lahko privoščim.

Po včerajšnem ekspresnem vzponu in (še bolj) ekspresnem spustu (letelo kot sneta sekira) iz Selc na Sv. Miklavža sem danes ponovil trail izpred par tednov , pa vendarle v marsičem drugačen: 1) krog sem obrnil v obratni smeri; 2) tokrat je potekal v zimskih razmerah, poti niso"božjepotne" in marsikje sem gazil na celo; časi temu primerni: gor do Lovske na Prtovču uro 45, dol (no ja, ne le dol, vmes sem se še enkrat konkretno povpel) po delu trase UPT-ja do Železnikov uro 15, skupaj 3. Ko pred prihodom na Prtovč že razmišljam o najkrajšem možnem spustu v dolino, pa potem najdem potrebno voljo za VEČ! In nadaljujem po (naj)daljši..
Kadar se "spustim iz ketne" in oddivjam v svobodo, v naravo, vedno pričakujem, da bom slej ko prej naletel tudi na kakšne živali: srne, jelenjad, gamse in sedaj pozimi morda muflone... Včasih jih vidim, včasih tudi ne. Danes sem videl veliko sledi, a nobene živali. Dobre tri ure v naravi, pa niti ene. A glej ga zlomka. Ko sem prišel domov, sem se usedel za mizo k kosilu, pogledal skozi okno in na gajgarjevem bregu videl srne.

Sem pa danes o nečem razmišljal: če bi hotel teči po cesti na Prtovč, bi moral obuti superge. V gojzarjih pač ne gre. In, recimo, da se mi upira tek po cesti nazaj dol (sem že tekel, a če se le da, se temu izognem). Ostane mi tek poprek. Tam pa je sneg, torej rabim gojzarje. Kako naj to uskladim?

To je bil torej še en kamenček v februarskem mozaiku in gremo naprej!  

Te dni

Danes tretjič na tekaških smučeh. Celotno telo sto na uro. Ni le sprehod, je intenzivna ura. Ura razmigavanja, ki bi je ob svojem delu v resnici ne potreboval.
Češnjica- Dražgoše in nazaj (po cesti), Selca- Sv, Miklavž, Hujska, smučarski tek na Rudnskem polju...to je to, kar februarja počnem poleg službe.

Ponovno prebiranje Jorneta in Jureka za psihološko pripravo:

"Odkril sem, da omejitve ne obstajajo v našem telesu. Od njih sta odvisni le hitrost in moč, dejanske meje, tiste, zaradi katerih bomo odnehali ali pa se borili naprej in dosegli svoje sanje, pa niso odvisne od našega telesa, temveč od našega uma, od motiviranosti in od volje, da bi svoje sanje uresničili."
(Kilian Jornet Burgada v knjigi Teči ali umreti)

"Nikoli ne bom razumel, kako lahko ljudje živijo sredi betona, asfalta, železa in stekla. V takem svetu je težko najti en sam odsev tistega, kar je bilo na istem mestu v davnini, ko je Zemlja sledila svojemu toku, neodvisna od človeških rok. Kaj se je zgodilo z vodo, ki je svobodno iskala pot med skalami, da bi po najkrajši poti prišla do svojega cilja, do morja? In s cvetlicami, ki so rastle med drevesi in grmovjem in se borile z drugimi rastlinami za sončne žarke, v katerih bi lahko pokazale svojo lepoto? Živalim primanjkuje zemlje, da bi lahko živele v skladu s svojimi nagoni, se pritajevale, prežale na svoj plen ali pa se skrivale v svojih skrivališčih, na varnem pred očmi svojih plenilcev, da bi, skratka, živele. Kaj pa mi? Ali nismo tudi mi zgolj živali? Tako kot psi, mačke in papige, ali nismo tudi mi ujeti med betonske stene, ki nam preprečujejo, da bi se svobodno gibali, ki nam onemogočajo, da bi začutili človeško bistvo, bistvo živali, ki spi v nas in čaka na trenutek, da se zbudi in svobodno steče po svoji zemlji?" 

(Kilian Jornet Burgada v knjigi Teči ali umreti)

Kamniško -Savinjske alpe z Vrha nad Krašnjo, 11.2.2015 (v resnici bolj delovna fotka, tu ni bilo planinske uživancije, kot bi morda nekdo pomislil, čeprav je res, da je tudi montaža v takem okolju prava uživancija v primerjavi z betonskimi džunglami)

In še nekaj: do sedaj sem na Vrh vedno prišel z Krašnje, tokrat sva se prvič vračala v Šmartno v Tuhinjski dolini. Seveda sva bila, tako btw. tudi na trasi Rokovnjaške planinske poti. Lepi spomini, ki vlečejo, vabijo k ponovitvi!

Se spodobi, da dodam še izdelek

Občasno varstvo dveh vnukinj in vnuka

vnuk in ponosen tastar

Torej;* dela dovolj, kar je v redu; 

          * miganja dovolj, morda celo več kot prejšna leta v tem času, kar je (glede na tekaške cilje)                     tudi v redu;

           * medčloveški odnosi (družina, okolje...)"tak kot mora bit";

           * zdravje tako kot sedaj že več let...pa ne bom o tem, ker jamranje itak ni produktivno...delam               še lahko in tečem še lahko, rekordov pa več ne bo...

            

Dejstvo je, da na določene stvari že gledam drugače, pač nisem več mulec...(to bo nova tema, če se bom le spomnil, jo v kratkem odprem)

rvi, LP in se vidimo, vencelj

hmmm....zakaj imam na koncu vedno filing, da sem na nekaj pozabil....

::

Spet enkrat na tekaških smučeh

V sezoni 12/13 le enkrat, praktično konec sezone, 5. marca.
Lani nič.
Danes sem naredil prve letošnje kilometre na tekaški progi, ki je speljana po polju v neposredni bližini smučišča Rudno.
1 km od doma ali 2 minuti vožnje.
"Urejena je tekaška proga, celotni krog meri 2,29 km (od Ribiškega doma do vasi Rudno)."  
6 krogov.
Proga je lepo speljana in lepo urejena. Smuči mi sprva niso dobro drsele, kasneje je bolje letelo, ampak ne vem, ali je senca v kratkem času toliko spremenila sneg (prej je bilo sonce) ali pa mi je sčasoma stare maže (danes nisem nič mazal, le obrisal prah) odneslo s smuči in je bila spodaj boljša podlaga. Ne vem.
Prava zimska pravljica.
Tole bo treba večkrat ponoviti, za popestritev!

__

Načrtujem tekaško 2015

Že tri tedne je minilo, odkar smo pustili za seboj leto 2014. Zame je bilo večkratno jubilejno, tako starostno kot po tekmovalnem stažu. Pod črto lahko zapišem, da sem nastopil na 10 tekmah (dve več kot 2013)...
Glede praznovanja sem imel velike načrte, a sem se znašel v nekakšnem "pričakovalnem krču", kot da bo s prehodom starostnega mejnika vsega konec. Sedaj sem bolj sproščen, sedaj vem, da temu ni tako. Ni treba, da je konec, lahko je nadaljevanje, lahko pa tudi nov začetek...kakorkoli se pač kdo odloči!

V letu 2015 se kar samo od sebe ponuja nekaj novih izzivov. V teh nekaj tednih sem si vzel čas za malce načrtovanja in sedaj sem že prijavljen na štiri tekme:

* 8. marec Kokoš trail , lep tek takoj čez mejo, v Bazovici (Italija). Tam sem tekel že dvakrat...;
* 11. april NajNaj mali maraton , Sv. Andrej nad Šk. Loko. Tudi že dvakrat;
* 9. maj Ultra trail Vipavska dolina , vendar ne na 100-ko, pač pa na 50 km razdaljo;
* 20. junij Ultra Pušeljc trail , Podbrdo, Baška grapa, Poljanska in Selška dolina, 100 km;

Septembra prihaja SLO Trail 100, a počakajmo, kaj se bo dogajalo...
Privlačna je tudi Slovenska treking liga , predvsem v Šk. Loki sem sedaj nastopil tri leta zapored, letos pa je zelo blizu "kokoši" in ne vem še, kako bo.

Migam, torej sem!

Uživajte in se vidimo!

::

Nedeljski trail

Lep dopoldanski krog za dobri dve uri, v prvem delu po trasi ultra pušeljca iz Železnikov čez Kres mimo Novaka na Prtovč, tam sem se potem ločil od trase, ki vodi po levi varianti čez Poden na Ratitovec, jaz pa sem se spustil po markirani, vendar slabo obiskani poti okrog Štedel vrha in za Draboslovico v Železnike. V spodnjem delu je markirana pot speljana na Škovine (naselje za cerkvijo), jaz pa običajno grem po nemarkirani, ki me pripelje na prvo rido ceste proti Podlonku.

Dražgoše slikane iz bližine Novakove domačije. Malce naprej sem naletel na dve mogočni košuti.

takih grap je na poti proti Prtovču več

Prtovč. Do tu sem po trasi ultra pušeljca rabil 1 uro 20 min, potem sem se od trase UPT ločil.

Prtovč, zadaj pobočje Ratitovca.

Podlonk

Podrta drevesa ležijo čez stezo, da se pa zelo enostavno splezati pod njimi (vidi se, da je bil na delu nekdo z motorno žago, ki je pot naredil prehodno).

Tu se stezi ločita, markirana gre desno (če gremo v tej smeri, kot danes jaz, torej dol) proti Škovinam oz. cerkvi, nemarkirana pa gre naprej po grebenu in malce kasneje zavije desno po bregu navzdol. 

Vreme danes v redu, tudi nekaj sonca, tudi pot dobra za hojo, snega le tu pa tam za vzorec, ponekod blato po včerajšnem deževju, pa ne toliko, da bi moral prati superge.

Ne vem, kako je z drugimi, a meni takale zima povsem ustreza.

::

Čez Ratitovec v Dražgoše 2015

Tudi letos smo šli! 
Ekipa enaka kot lani +2= 9

Trasa enaka, po cesti iz Železnikov na Prtovč, Ratitovec, Kosmati vrh, Rastovka, Dražgoška gora, Dražgoše.
Vreme malce slabše, a povsem sprejemljivo, le razglede smo pogrešali.
Tempo soliden, od Rastovke na Dražgoško goro že skoraj "izvenserijski" in tako smo krog zašpilili še nekaj hitreje kot lani...kar pa niti ni pomembno, saj ni tekma...važno je, da smo se imeli fajn in smo uživali!
Nočnega pohoda po isti trasi v organizaciji PD Železniki se je letos udeležilo 197 pohodnikov.

Iz Dražgoš smo se hitro spustili v Železnike. Pravilna odločitev, kmalu zatem je začelo deževati (in sedaj vidim, da je Dražgoška gora skoraj do vasi bela).
Ker si med potjo nismo povedali vsega, smo v Artu opravili še analizo in nekaj o tem, kaj vse nas letos še čaka...ja, tudi ogledne ture ultra pušeljca so bile na dnevnem redu...in seveda sklep, da današnjo traso še ponovimo.

Hvala, fantje, za odlično družbo!

Petrovo galerijo si bom pa kar izposodil! Je rekel, da je letos bolj malo slikal...

Iz Železnikov čez Ratitovec na Soriško planino po trasi ultra pušeljca, 23. 11. 2014

Sprotno odločanje ima pogosto več možnosti za uspešno izvedbo!
Vse skupaj je šlo bolj na horuk. Po včerajšnjem neobičajnem treningu za moč, kakršnega ne najdete  v nobenih bukvah z nasveti za tekače, me je zvečer poklical Brane in sem bil takoj za. Greva po "našem delu" trase Ultra Pušeljca izpred športne dvorane v Železnikih na Ratitovec...
Štartala sva ob 8-ih pred dvorano, se držala trase čez Kres do Novaka, med Podlonkom in Prtovčem sva se priključila na traso teka na Ratitovec, ta naju je vodila do Prtovča in po levi varianti (Poden) na vrh. Spodaj megla, zgoraj sonce. Presenetilo naju je, da sva bila že pred Novakom v soncu.
Šla nisva ravno počasi, nekaj sva tudi tekla, pa sva vendarle rabila slabi 2 uri 20 min za slabih 13 km.

Ratitovec z Novakovega hriba

Prtovč

Prtovč s Podna

Porezen je tudi bel

Julijci s Triglavom

Megla v dolini, vidijo se Dražgoše z Dražgoško goro, zadaj Kamniško- savinjske alpe

Karavanke

Prvotni plan je bil z Ratitovca nazaj v dolino. A v tisto meglo? A res? In sva se že pred prihodom v kočo strinjala, da nadaljujeva na Soriško planino. Snega ponekod 20-30 cm (senčne lege), ponekod pomrznjen, drugje južen ali skoraj nič. Po zadnjem sneženju jih v tem koncu še ni veliko hodilo.Tudi do Soriške planine sva se stalno držala trase ultra pušeljca in ta naju je pripeljala prav na parkirni prostor na Soriški planini, kjer sva današnjo pot zaključila. Prevoz v Železnike naju je že čakal, Brane organiziral......

2 uri 20 min do Ratitovca, pavza, 1 uro 20 min z Ratitovca na Soriško planino, torej 3 ure 40 minut hoje/teka. Slednjega danes ne prav veliko...

                                         

                                            

To je bilo za danes to, ena velika uživancija. 

Skoraj tako, kot tek po štengah...

LP, vencelj