Nato trening. Tej besedi se običajno izogibam, treningi so nekaj, kar izvajajo vrhunski športniki, kot rekreativec pa si tega ne dovolim, ker to vedno pomeni delo po nekem točno določenem programu iz dneva v dan in nedopustno je, da si rekreativec tako omejuje življenje, saj, navsezadnje, cilj vsake prostočasovne dejavnosti naj bi bil sproščeno, kvalitetno in zdravo življenje, ne pa "en kup matranja na mus". Tokrat je malce drugače: že dolgo nisem bil tako motiviran s tekaškimi načrti in v končni fazi mi ne preostane drugega kot garati. Treniraj trdo, nastopaj z lahkoto. Z eno razliko: kar počnem, je še vedno povsem spontano, brez plana treningov, še vedno iz dneva v dan, kar mi pač "zapaše". To si kot povprečen rekreativec menda lahko privoščim.
Po včerajšnem ekspresnem vzponu in (še bolj) ekspresnem spustu (letelo kot sneta sekira) iz Selc na Sv. Miklavža sem danes ponovil trail izpred par tednov , pa vendarle v marsičem drugačen: 1) krog sem obrnil v obratni smeri; 2) tokrat je potekal v zimskih razmerah, poti niso"božjepotne" in marsikje sem gazil na celo; časi temu primerni: gor do Lovske na Prtovču uro 45, dol (no ja, ne le dol, vmes sem se še enkrat konkretno povpel) po delu trase UPT-ja do Železnikov uro 15, skupaj 3. Ko pred prihodom na Prtovč že razmišljam o najkrajšem možnem spustu v dolino, pa potem najdem potrebno voljo za VEČ! In nadaljujem po (naj)daljši..
Kadar se "spustim iz ketne" in oddivjam v svobodo, v naravo, vedno pričakujem, da bom slej ko prej naletel tudi na kakšne živali: srne, jelenjad, gamse in sedaj pozimi morda muflone... Včasih jih vidim, včasih tudi ne. Danes sem videl veliko sledi, a nobene živali. Dobre tri ure v naravi, pa niti ene. A glej ga zlomka. Ko sem prišel domov, sem se usedel za mizo k kosilu, pogledal skozi okno in na gajgarjevem bregu videl srne.
Sem pa danes o nečem razmišljal: če bi hotel teči po cesti na Prtovč, bi moral obuti superge. V gojzarjih pač ne gre. In, recimo, da se mi upira tek po cesti nazaj dol (sem že tekel, a če se le da, se temu izognem). Ostane mi tek poprek. Tam pa je sneg, torej rabim gojzarje. Kako naj to uskladim?
To je bil torej še en kamenček v februarskem mozaiku in gremo naprej!
Kadar se "spustim iz ketne" in oddivjam v svobodo, v naravo, vedno pričakujem, da bom slej ko prej naletel tudi na kakšne živali: srne, jelenjad, gamse in sedaj pozimi morda muflone... Včasih jih vidim, včasih tudi ne. Danes sem videl veliko sledi, a nobene živali. Dobre tri ure v naravi, pa niti ene. A glej ga zlomka. Ko sem prišel domov, sem se usedel za mizo k kosilu, pogledal skozi okno in na gajgarjevem bregu videl srne.
Sem pa danes o nečem razmišljal: če bi hotel teči po cesti na Prtovč, bi moral obuti superge. V gojzarjih pač ne gre. In, recimo, da se mi upira tek po cesti nazaj dol (sem že tekel, a če se le da, se temu izognem). Ostane mi tek poprek. Tam pa je sneg, torej rabim gojzarje. Kako naj to uskladim?
To je bil torej še en kamenček v februarskem mozaiku in gremo naprej!
Ni komentarjev:
Objavite komentar