Leva- desna: 8ur

Formaraton 2012- četrtič

Zakaj mislim, da tega teka ne smem izpustiti?
Kot prvo, družba! Pisana tekaška druščina s cele Slovenije, z mnogimi se le redko srečamo, tu pa je med 8-urnim kroženjem po slaba 2 km dolgi progi obilo priložnosti tudi za klepet...
Kot drugo, prijetno okolje Tivolija, naravno, da se komaj zavedaš, da si sredi Ljubljane. In peščene poti, brez asfalta...nogam prijazno...
Poleg tega je menda to naš edini 8-urni tek (se morda motim?) in ko je objavljen razpis, si ne morem kaj, da se ne bi prijavil!
Letos sem bil ponovno član ene od ekip Never give up.

Tek

Štart v dežju ob 9. uri. Dež je po kaki uri ponehal. Že prej sem se odločil, da bom tekel svoj tempo (kar pri taki množici tekačev ni lahko), ker sem pri daljših tekih do sedaj delal največjo napako, kadar sem "koga lovil". Dolgo je šlo kar dobro, počutje OK., nekako po štirih urah in pol pa se je začela kriza, dovolj huda, da bi me v primeru, če ne bi tekel za ekipo, verjetno poslala "v slačilnico". Tako pa...ja nič, prebroditi je treba. In sem jo prebrodil, a je trajala dovolj dolgo, da me je oddaljila od željenega cilja izenačiti lansko kilometražo. Nazadnje sem bil zadovoljen z 42 krogi (81, 312 km) in 12. mestom. Zadnji krog sem zaključil pred 17. uro in bi lahko šel še v enega, a se tokrat 50 cent-u nisem pustil nažajfat, tako kot pred dvema letoma (čeprav sem mu tudi za to še vedno hvaležen)...ko je dovolj, je dovolj! Najbolj me veseli, da sem 8 ur izkoristil dokaj dobro. Itaq, NGU!
Fotk je že cel kup v ustrezni temi na TF, z rezultati pa je pohitel timing Ljubljana (21.4.2012- 4. tradicionalni 8urni tek FORMAraton).
Čestitke tekačem za pretečene razdalje!
Hvala za fotke! 
Reportaža na siolu. 

Trojke- kaj sedaj?

Vprašanje, ki me razjeda v zadnjem času. 
Možnosti je več:
-  o tem, da bi dobila tretjega člana podobne hitrosti in bi jo spet žgali kot norci, sem že pisal tule. Zaenkrat ga še ni, a moram reči, da mi je vse bolj všeč kaka druga varianta, npr.:
- biti član ekipe, ki bi si vzela nekaj več časa za progo, čvekanje in uživanje v teku, ali pa:
- letos sploh ne iti na trojke...
Prejšna leta (razen lani) sem en teden po dolgih trojkah šel v Radence na 42 km, kar verjetno ni bilo najbolj pametno. Letos sem po enoletni pavzi v mislih spet pri MTS in tako...
OK, da ne dolgovezim in samega sebe odrešim dileme: odločil sem se za tretjo možnost, letos ne grem na trojke in upam, da to ne bo preveč komu prekrižalo načrtov!
Bili smo dobra ekipa!

Tudi v breg gre

Tale tek pa ni bil čisto planiran. Sem računal naslednji teden na Gorjanski kros, potem je pa padel vmes formaraton. Dobr, bom pa spet enkrat eno gorsko odlaufal, ne bo prvič in (verjetno) ne zadnjič. Če sem se že odločil za Gorenjski pokal, bo treba na tekme, kakršne pač so.
Na Kriško goro sem tekel še v časih, ko je bila proga speljana do vrha Kriške, na sedanji pod Kriško goro pa v letih 05, 06, 07 in 08.
In tako sem se po štirih letih spet spopadel s temi klanci...in presenetil samega sebe. Še v breg mi je šlo...ne rečem, da dobro, ampak ne tako slabo, da bi bistveno izgubljal. Dovolj dobro za 3. mesto v kategoriji. Kdo bi si mislil. Čas pa za 20 s boljši kot pred štirimi leti.
Prijetno je bilo srečat znane face in spoznat nove...pa po štirih letih sem spet srečal in poklepetal s svojim prvim  (in do sedaj edinim) trenerjem še iz mojih pionirskih časov, ko sem bil smučarski tekač. Dober trener je bil, se mi zdi, da se še danes pozna...
Uroš je naredil par fotk in če jih primerjamo s tisto iz tistega časa...

Mali na fotkah je Vinkotov vnuk, menda bo hokejist.

Bravo PD za organizacijo in čestitke tekačem!
Hvala navijačem, z vašo pomočjo mi je tek bolje uspel!
Rezultati na spletni strani pokala.

Aja, pa btw. še nekaj: tole je moja 100. objava v tem spletnem dnevniku.

Trekerji osvajajo Lubnik

Trekerji pa so za hece
Kot prvo, kar je Ema ugotavljala že prejšni teden: kdo bi si za izhodišče na Lubnik izbral sv. Andreja? Seveda, trekerji!
In potem? Po najbližji v Loko pa na vrh? Ne ne, trekerji že ne. V Loko, pa malo na Stari grad pogledat, pa še navzgor čez travnike...in ko po brezpotju prideš na višini 783 m končno na markirano pot, ki vodi čez grebene na Lubnik, se kar naenkrat premisliš in jo užgeš navzdol, v Podlubnik. Nato nekaj časa ob Selški Sori, pa spet naskok na Lubnik, tam, kjer je najbolj strmo, naravnost v breg. Še gamsi se nam čudijo, dva z zabodenimi pogledi sta se pojavila spodaj, potem ko smo že šli mimo. Mi pa spet le na pol (ne bom rekel poti, ker je tam ni), sredi brega luknjice v kartonček pa nazaj dol, v sotesko, do Sore. Odkrivat stare markirane poti proti Zalubnikarju. Ja, Zalubnikar je spet gor. Pa ne dovolj. 9KT je že toliko visoko, da tukaj više ne gre...sedaj smo zadovoljni in...
...v tretje gre rado!
Če smo si prej že dvakrat premislili in odšli nazaj v dolino, je tokrat padel tudi Lubnik. KT pred vhodom, notri pa sem si dopolnil tekočinske zaloge ter srečal znano gorenjsko TF družino z Radolce (hvala za spodbudo!).
Tako, Lubnik je osvojen, sedaj pa do avta. Pa pri trekerjih ni tako enostavno, kot se sliši. Je treba na poti še nekaj točk obiskat. V Lubniški jami sem bil prvič, v Breznici smo šli mimo rekordnih kostanjev, pa čez Ostrni vrh do cerkve sv. Lovrenca, strmo navzdol v Zminec, za Poljansko Soro do vasi Bodovlje (misija nemogoče, če ne bi bilo tako suho in zato voda nizka), pa potem še hrib Dešna, da ne bi bilo slučajno preenostavno...no no- pa smo vendarle spet pri Ruparju.
Tule so karte za vse tri trase, da se ve, kje smo kolovratili.
Brez izgubljanja sem za pot potreboval 4 ure 44 min in prišel v cilj kot osmi med ultraši.
Čestitke organizatorjem za lepo tekmo in za domiselno speljane trase. Včasih pohajkujem tudi okrog Lubnika, a danes sem skoraj vseskozi odkrival neznano.
Čestitke vsem trekerjem za današnje podvige!
Rezultati 
Galerija

Tek trojk

Letos poteka že 56. Pohod ob žici in v okviru tega tudi teki trojk.
Tole je razpis .

Moja zgodovina na trojkah
Prvič sem tekel na trojkah leta 2000 na dolgi progi, nato pa dve leti na kratki progi. 2003 me ni bilo, 2004 pa spet na kratki. Sledila je pavza do 2009, takrat smo prvič sestavili TF ekipo: zajc, Zajec in jaz ter v isti sestavi tekli še 2010 in 2011.
Torej 8 nastopov, štirikrat na kratki in štirikrat na dolgi.

  Takole sem tek trojk doživljal lani , januarja pa sem v presek leta 2011 o trojkah zapisal tudi tole:
"V maju sta mi na daljši, 29 km razdalji na teku trojk že tretje leto zapored delala družbo zajc in Zajec...verjetno zadnjič, ker sem brez možnosti za optimalno pripravo postal prepočasen...hm, pravzaprav niti ne prepočasen, ampak premalo vzdržljiv za tako razdaljo pri željeni hitrosti za čas pod 2 uri. Lani smo šli dobri 2 uri 4 min. Bilo je super in fajn, a ni nobene potrebe, da bi bil cokla..."

Sedaj pa takole:

• zajc gre takrat na pomembno tekmo v Avstrijo, želim mu veliko sreče, uspešne priprave in nastop! Tako od ekipe ostaneva zajec in jaz, ki pa se po lanskem matranju nastopa kar malo bojim.
• moje priprave v drugi polovici februarja in cel marec so bile presenetljivo dobre in če bo tako naprej, se skoraj nimam kaj bati. Pa še celo nekaj tekmovalnosti se mi je povrnilo.

In tako zaenkrat še ne vem. Morda bi bilo najbolje, da preostala člana poiščeva še tretjega, po možnosti veterana A (62-72), ker "prehod iz ene starostne kategorije v drugo ni mogoč". Če je en tekač iz mlajše kategorije, je ekipa uvrščena v manj ugodno kategorijo, torej med članske ekipe...
Slikce so lanske.

Programi treningov

Nikoli nisem prebral knjige Treniraj trdo, zmaguj z lahkoto. Verjetno ne bi bilo slabo, če bi jo.
Je pa v reviji Vrhunski dosežek (september/oktober 2009) v članku Česa se lahko naučimo od Kenijcev? kratek povzetek tistega, kar najdemo v knjigi. Med drugim je navedenih nekaj sredstev treniranja kenijskih tekačev, navidezno enak treniranju tekačev "razvitega sveta", pa vendarle z nekaterimi bistvenimi razlikami, predvsem pa bolj preprost (in, kot kaže, kljub temu bolj učinkovit).
Dolge teke tečejo določen čas in ne določeno razdaljo. Tečejo po kolovozih in stezah, morda po makadamu, nikakor pa ne po asfaltu!
Pri izvajanju intervalov  so prožni, ravnajo se po počutju. Enote treninga lahko skrajšajo ali podaljšajo, poleg tega ne mislijo, da morajo preteči ravno toliko intervalov, kolikor so jih načrtovali.
Dnevov počitka ni nujno zapisati v načrt treniranja, dan ali dva počitka si privoščijo, "ko jim telo pove, da potrebuje premor".
Teki navkreber
Tempo teki
Hoja oziroma pohod, kot nadomestilo za lahkoten tek, s katerim mehčamo mišice (tudi večurno lahkotno pohajkovanje po gričih in dolinah).
Opombe dodajam samo tam, kjer so razlike najbolj očitne.

Dolžina koraka

Lani septembra smo na tekaškem forumu v eni temi  razpredali o hitrosti teka in o tem, kaj je pomembnejše: daljši korak z nižjo frekvenco ali krajši z višjo frekvenco teka.
Takrat sem sam opravil nekaj testov in o njih pisal na blogu (september 2011)...sedaj pa sem med brskanjem po revijah Vrhunski dosežek v številki september/oktober 2010 naletel na kratek članek, ki išče odgovor na vprašanje: Ali lahko s prilagajanjem dolžine koraka med tekom blažimo udarce nog ob tla in zmanjšamo nevarnost, da bi se poškodovali? in na osnovi študije ugotavlja, da bi bil odgovor lahko pritrdilen. Odkrili so namreč, "da je že 5% skrajšanje koraka (in povišanje frekvence teka za nadomestitev primanjkljaja) znatno izboljšalo blaženje udarcev stopal ob podlago in sunke v kolenu zmanjšalo za 20%. 10% skrajšanje koraka je prineslo znatno zmanjšanje udarcev v kolenih in kolkih, izboljšalo pa je tudi omilitev sunkov v gležnju."
"Raziskovalci omenjajo, da so njihove poprejšne raziskave pokazale, da je večina tekačev brez posebnih težav sposobnih 5-odstotnega skrajšanja koraka, ne da škodila svojemu načinu teka. Ta prilagoditev se lahko poplača z močno zmanjšanim tveganjem poškodb nog".
In sem spet pri računanju...pri lanskem testu sem krog 250 m tekel z dolžino koraka 1,73 m; pri dvojni razdalji (500 m) pa s počasnejšim tekom dolžino koraka 1,66 m...5% od 170 cm = 8,5 cm...
Dobr, sem že nehal...

Tudi na Gorenjskem se ravnina najde!

Pa smo jo, letošnjo uvodno tekmo Gorenjskega pokala v rekreativnih tekih! Leto 2012 nam je v pokal prineslo novost, ravninski pomladni tek na Jesenicah.
Poročila na tekaškem forumu.
Poročilo organizatorja skupaj z rezultati.

Vesel sem, da sem se teka udeležil, predvsem pa zadovoljen s svojim nastopom!
Res, da je bila proga menda za kakih 200 m krajša kot 10 km, res pa je tudi to, da je bila proti Hrušici v rahlem vzponu, "odrešilnost" spusta na povratku pa je takoj po obratu skazil nasprotni veter...dovolj, da mi je moj dosežek (37:55) čisto všeč.

4. FORMAraton 2012

8-urni dobrodelni tek v Tivoliju, na slaba 2 km dolgi krožni progi, je bil prvič izveden leta 2009, za letos je napovedana (zaenkrat na FB, razpisa še nisem videl) 4. izvedba: zgodilo se bo 21. aprila s pričetkom ob 9 uri.

Moja statistika
Nastopil sem na vseh treh FORMAratonih, prvo leto sem prispeval  dobrih 76 km, naslednje leto 85 km in lani  88 km. Skupaj 249 km.

So trije dovolj? 
Zadnje čase nisem prav zelo "ultraško nastrojen", imam pa še nekaj časa za odločitev. A stalnega ponavljanja iste stvari se sčasoma naveličam...Morda pa le...
In seveda, spet se prekriva z mojimi plani. Nečemu se bom moral odreči.

Četrtkova rekreativno tekaška druženja AD Železniki

Lani se je začelo. Enkrat tedensko, vsak četrtek, na atletski stezi v Železnikih. Skupina tekaških navdušencev, od začetnikov, ki so se odločili nekaj storiti zase do prekaljenih tekačev, ki se udeležujejo tekmovanj in jim je cilj izboljšanje svojih dosežkov. V tem je prednost steze. Kot prvo: taka skupina nima kaj iskati na cesti, možnosti za tek izven nje pa so v taki dolini zelo omejene in kot drugo: na stezi smo ves čas skupaj, lahko delujemo kot skupina, vadbo pa je zelo enostavno prilagoditi zmožnostim posameznika.
Pozimi je sledila pavza, v četrtek pa se je ponovno začelo in danes sem bil tam tudi jaz.

Zakaj se rad udeležujem skupnih tekov?
Razlogov je več:

1. Družba. Lažje je teči, če nas je več. Med počasnejšimi teki malce poklepetamo, si izmenjujemo izkušnje ter se dogovarjamo o planih za naprej...
2. Sam se zelo težko odločim za vadbo intervalov. Na teh tekih tečemo intervale različnih dolžin, če je skupaj nekaj enakovrednih tekačev, pa eden drugega "vlečemo" in je izvedba kvalitetnejša oz. bolj učinkovita.
3. Kadar tečem sam, nikoli ne opravim ogrevanja, nikoli ne izvajam razteznih vaj, tekaške abecede, izteka in ostalih nujnosti,  čeprav dobro vem, da bi mi koristile. Enostavno obujem copate in stečem. Na skupnih tekih si vzamemo 10-15 min časa za ogrevanje, izvajamo vaje, glavni del treninga in na koncu raztezne vaje... 

Kaj smo delali danes?
Ogrevanju in vajam  so sledili intervalni teki 250 m hitro, 250 m počasi...8 ponovitev.
Ravnina, hitrost, tega mi sedaj manjka.

Več teka

Več zadovoljstva
Situacija v službi je zaenkrat bolj umirjena in mi omogoča več prostega časa zase, za tek in za to, da tudi doma kaj naredim. Moram priznati, da ima "odsotnost brezglavega bezljanja" zelo ugoden vpliv tudi na moje razpoloženje.

Več teka
Druga polovica februarja je bila dobra. Začetek marca prav tako. Migam krepko nad svojim povprečjem.  Kako in kje tečem?  Zaenkrat sem v glavnem v klancih, tistih pravih, da jih veliko prehodim. Iz dneva v dan mislim, da bi moral še malo na cesto ali na stezo, na "pravi tek", pa se mi upira asfalt, promet in popoldanska senca v dolini. Pa obujem cabrakan in grem v hrib. Tam še ujamem sonce. 40 min, 1 uro, uro in 20 min, kakor kdaj. "Pravi teki" zadnjih 20 dni: PST 17. februar, "Tečem, da pomagam" 25. februar na Bledu, 5 km na stezi 28. februar in tek po cesti v Dražgoše in nazaj (cestni klanec), skupaj cca 10 km.


Motivacija?
To, da imam trenutno na razpolago malce več časa, še ni zadosten razlog za več teka, navsezadnje bi lahko počel tudi karkoli drugega. Rad imam tek, rad vzdržujem kondicijo (navsezadnje jo rabim tudi pri svojem delu)...in bližajo se tekme. Čeprav zadnja leta vse manj tekmujem, tekmovanj nimam (še) namena opustiti. Prva je zelo blizu. In izziv. Pred časom bi ga zavrnil, verjetno sploh ne bi šel na tekmo. Sedaj je drugače. Sicer nimam realnih možnosti, preseneča pa mene samega, da deluje motivacijsko!

Nisem še rekel zadnje besede, na tekme, ki niso vsaj približno primerne količini mojega treninga, pa res ne mislim več hoditi.

Trije slovenski strelci s kvoto za OI; strelski dvoboj SLO: CRO

Naši olimpijci

Po zaključku olimpijskega kvalifikacijskega ciklusa, ki se je začel s SP v Münchnu 2010 in končal pred nekaj dnevi z EP z zračnim orožjem Vierumäki 2012, so t.i. olimpijsko kvoto uspeli doseči 3 slovenski strelci. Rajmond Debevec in Boštjan Maček na EP v Beogradu 2011 in Živa Dvoršak na Finskem 2012. Ta dosežek predstavlja rekordno, številčno, izenačitev izpred 12 let, ko so na POI v Sydneyu leta 2000 nastopili Rajmond Debevec, Natalija Prednik in Andraž Lipolt, igre pa so nam ostale v trajnem spominu po prvi slovenski zlati medalji našega najboljšega strelca, ki bo v Londonu nastopil že na svojih 8 zaporednih igrah, dosežek s katerim se lahko ponaša le peščica športnikov na svetu. Olimpijsko kvoto si je trenutno priborilo 68 držav, nekaj kvot bo podeljenih še po sistemu Wild Card, v Londonu pa bo nastopalo skupno 390 strelcev.
Iskrene čestitke vsem bodočim olimpijcem!

38. strelski dvoboj reprezentanc Slovenije in Hrvaške, sobota 3.3.2012, centralno strelišče Ljubljana.

Tradicionalni vsakoletni dvoboj  je potekal v osmih kategorijah: mladinke, članice, mladinci in člani z zračno puško in z zračno pištolo. Končni rezultat 5:3 v korist hrvaške reprezentance.
Rezultati!

 

Gorenjski pokal v rekreativnih tekih 2012

V tem tednu je prišel na plano seznam tekov za Gorenjski pokal v rekreativnih tekih in pokal mladih 2012.
Seveda se bodo takoj spet kresala mnenja predvsem okrog tega, ali bi moral biti bolj ravninski ali bolj gorski.
Vsak tekač bi pač raje videl več takih tekov, ki mu bolj odgovarjajo.

Moja izhodišča
Prva regija, ki je imela svoj rekreativni tekaški pokal, je bila Primorska. Teki so bili ravninski, takratni organizator Zmago pa si je prizadeval tudi za to, da bi svoja pokalna tekmovanja dobile še ostale regije. Na to temo smo imeli predstavniki regij nekaj sestankov in začelo se je premikati: sčasoma so nastali uspešno vodeni pokali po celi Sloveniji. Na Gorenjskem je nastal Gorenjsko- Ljubljanski pokal, izbor tekem pa je bil  ravninski! Pokal je potekal le dve leti, nato je iz razlogov, o katerih sem že pisal, začasno zamrl...in z Janezom ponovno na novo obudil.

Ravninski ali gorski?
Sedaj se mi zdi prav, da so proge različne. Prav je, da je za vsakogar nekaj. Primorska, ki je bila že na štartu precej pred drugimi, je zadevo elegantno rešila: imajo ravninski in gorski pokal, predvsem pa dovolj tekem, da si to lahko privoščijo. Na Gorenjskem je drugače: kljub temu, da je v raznih koledarjih kup tekov, so v gorenjski pokal vključeni praktično skoraj vsi teki s tega področja, ki kaj veljajo. Nekaj ravninskih in nekaj gorskih.

Prav zato
letos razmišljam, da bi ponovno sodeloval v pokalu. Sedaj dve leti nisem. Moja prvotna ideja je bila, da bi spet šel na Primorsko. Objavljeni seznam me je obrnil: če bom sodeloval v katerem od pokalov, bom v Gorenjskem!

Prva tekma je 17. marca na Jesenicah!

Rekord Šmarne gore

Sobotna že 4. izvedba 12 ur rekorda Šmarne gore  je prava priložnost, da se malce dotaknem te skoraj legendarne dirke. 


Tek s tradicijo
Tule piše nekaj o "rekordu", o začetkih daljnega 1991 itd. Ko je že kazalo, da bo s to tekmo konec, je zadevo rešil žine, a štart je od takrat kronometrski. Zapis o letošnji izvedbi...

Rekorda sem se udeležil (vsaj) dvakrat, v letih 98 in 99.
In sedaj zgodbica, ki sem jo obljubljal v prejšnem blogu (športne igre): prav rekord Šmarne gore 98 je bila prva tekma, na katero je šel z mano takrat sodelavec, sedaj maratonec Anton Kosmač. Dan prej sva bila celo na ogledu proge. A Tone do takrat ni treniral in to je bila edina tekma, na kateri sem bil v cilju pred njim. Prvič, zadnjič in nikoli več. Potem je začel trenirat, velikokrat sva še šla kam na tekmo (gorske, pa primorski pokal...), a prehitel ga nisem nikoli več.
Dobro, to je to. V soboto ponoči me v Tacnu pod Šmarno goro ne bo, še vedno mislim, da je noč namenjena spanju...vsem, ki boste, pa prijetno tekanje in druženje.

Športne igre

Zgodovina
zelo na kratko, ker 1) koga pretirano ukvarjanje z zgodovino sploh zanima; 2) nikoli nisem sodeloval v tem šmornu kot organizator tekmovanj ampak le kot občasni udeleženec, običajno le v eni disciplini, krosu in 3) glede na prvi točki o tem premalo vem, brskati se mi pa ne da.
Torej: včasih je bila ena občina in takrat so se dogajale Delavske športne igre, kasneje so iz ene nastale štiri (Škofja Loka, Gorenja vas- Poljane, Žiri in Železniki) in kaj sedaj? Nastale so medobčinske športne igre za Upravno enoto po skoraj enakih pravilih. Kasneje so uvedli še Zimske MŠI in pričeli dodajati nove discipline. Sicer je pa na voljo tudi statistika od leta 1988 naprej.

2012- 32. Športno rekreativne igre
Letos tako teče že 32. leto športnih iger, zanimivo je, da je na seznamu predlaganih disciplin več tekaških: smučarski tek, treking (najkrajša razdalja Škofjeloškega trekinga), kros in celo gorski tek (oktobra na Starem vrhu): tekmovalne panoge in okvirni razpored tekmovanj! 
Vendar se panoga točkuje le, če sodelujejo najmanj tri ekipe.

Jaz na MŠI
V podjetjih je bil običajno nekdo zadolžen za športno rekreativno področje in ena njegovih (glavnih) nalog je bila skrbeti za čimbolj številčno udeležbo na MŠI. Ta je dobil v roke razpis in od njega je bilo najbolj odvisno,  koliko ekip oz. v katerih panogah so sodelovali na igrah ali pa je razpis končal nekje v predalu.
Velikokrat sem sodeloval na tekmovanju v krosu, večkrat za Alples, parkrat za Domel, kasneje (mislim, da 3x) za Jelovico. V Jelovici je bila moja naloga sestava 3-članske kros ekipe, nastopali pa smo zelo uspešno: dvakrat smo bili drugi, enkrat pa zmagali. Ja, v tistem času sva bila s Kosmačem sodelavca in je ravno začenjal s tekom (tudi o tem bom enkrat nekaj spesnil) in je bil že klasa zase...
Kasneje sem se zaposlil pri obrtniku in kros tekma je običajno šla mimo, da niti nisem vedel, kdaj je, zato se je že več let nisem udeležil. Po pravilih bi se lahko prijavil za Območno obrtno zbornico. Ja, saj enkrat na krosu sem se, pa se je potem izkazalo, da sem bil tisto leto edini, čeprav imajo običajno močno ekipo.

PST na Dextro

Pot spominov in tovarištva
Zadnjikrat sem jo "zašpilil" 15. marca 2010. Takrat sem jo v enem mesecu 3X, prvič s Špelo in Rosijem, nato še dvakrat sam in sedaj sem že dolgo planiral, da bi bil po skoraj dveh letih čas preverit, če še poznam pot. Prva polovica februarja je bila absolutno premrzla (pa še kriza s časom), sedaj se čez dan ogreje in sem štartal "na prvo žogo" v solo verziji. V petek sem si vzel prost dan, dopoldne sem bil še domači malar, popoldne pa v Ljubljano.
Temperatura ob 13:30 je bila 9°C, pa malce vetra, vreme pa sončno. S sabo nisem hotel jemati prav veliko: mobi, pa zavojček dextro bonbonov. Trasa ponekod še utrjen, shojen sneg, ponekod plundra (sonce dela svoje), pa blato, na odprtih delih (predvsem Stožice- Žale) že suho. Pot še poznam! Nobenega "kvalitetnega izgubljanja", nobenega iskanja.
Pozna se pa količina treninga, še predobro. Če ni trening kilometrov, nimaš kje vzeti in zadnji del je kar muka. Pač gre bolj počasi in pri vseh rdečih semaforjih ter storjenih prekrških sem bil v treh urah na izhodišču.
Analiza: prijeten klepet v dobri družbi...hvala, pa še kdaj!

Skupni teki
Za jutri se obeta skupni tek zagrizenih TF-jevcev po PST, pa so na seznamu imena...eto, da si ne upam. Pa tudi 2X v treh dneh bi bil prevelik preskok in popolno nasprotje razumnega načela postopnosti.

Skoraj mesec je že...

od mojega zadnjega zapisa v tem dnevniku. V tem času sem bil veliko bolj dejaven v tistem, ki je bolj namenjen drugim stvarem in besedičenju, časa za šport pa je bilo zaradi obilice dela ( v službi, pa tudi doma se projekti kar vrstijo) bolj malo. Migat grem po dvakrat na teden, mraz, klanci, gozdovi, steze, gozdne poti, običajno po uro in pol...in sedaj se mi je že parkrat zgodilo, da sem si  želel še.
Začel sem se tudi že spogledovati s prvimi tekmami (zadnji je bil maraton v Crikvenici), a bom izbiral take, da bodo moji količini treninga primerne, torej krajše...čeprav ne delam nobenih specifičnih treningov za hitrost...bo pač trajalo malo dlje...Pa bo le treba začeti tudi malo v ravnino, pa kaj daljšega...
Napovedati si še ničesar ne upam, razmišljal sem, da bi spet enkrat šel na Panovec, pa je prišel vmes projekt Never Give Up na Bledu...
Na vprašanje, katere koledarje uporabljajo(te) drugi tekači, je prišlo nekaj izvrstnih povezav, a so bolj uporabne za "profije", ki jim (vam) je tek način življenja in prva stvar v življenju, ne pa tudi zame, ki mi tek pomeni zgolj sprostitev parkrat tedensko, brez posebne želje še ob vikendih po cele dneve "divjati naokrog".
Se vidimo, ko se srečamo!

Super Athletes Of The Sierra Madre

Living in Mexico's Sierra Madre mountain range, the Raramuri Indians are some of the best long distance runners in the world, but how far can they run in the face of problems like environmental damage, loss of native lands, and the drug war? An American ultra marathon runner known as Caballo Blanco is fighting to help the Raramuri preserve their culture and tradition of long distance running. The Copper Canyon Ultra Marathon is the result.
Sneto z You Tube

Kje bomo pa letos skupaj tekli?

Organiziranih tekaških prireditev je iz leta v leto več. V športnem koledarju je za leto 2012 vpisanih malo manj kot 550!
Vsak ima svoj sistem izbiranja, katerih prireditev se bo udeležil in katerih ne. Nekateri iz leta v leto istih, nekateri vedno znova iščej(m)o nekaj novega. Lansko leto je bilo nekaj posebnega. Le 12 x na tekmi, a vsaka zase prava špica. Dobro leto. Tudi letošnje bo!
So tekači, ki imajo že sedaj točno določen razpored tekmovanj, na katerih se jih bo dalo videti. Nisem med njimi, v primerjavi z letom 2011 pa obstaja za ščepec razlik. Črto bomo vlekli konec leta, predmet današnje primerjave je miselnost danes in pred enim letom. 
Premik je nastal v želji. Želji po tekmah. Biti tam, tekmovati. Lani tega ni bilo, letos je!
Tekmovati s kom? Premagati koga? Ma...ne vem. Le biti tam!
A kje? Ja, tekem je veliko, a razporeda še ne delam. Biti hiter na kratkih, biti trmast na dolgih?? Menda bo najboljša kombinacija tega in onega: hitrost in vzdržljivost!
Doseči še kak rekord? Pri tej "mladosti"? Hitrostni rekord? Dolžinski rekord? Mora gret...


Spoznavanje Slovenije v tekaških supergah, na dveh nogah, se je začasno ustavilo pred dobre pol leta pri Hermanu v Pivki, a projekta ne bom preskočil ampak ga imam namen nadaljevati po Krpanovih sledeh!

Nočni Ratitovec, 10. 1. 2012

20:30. Telefon. Boris, Romanin bratranec: "Oj, si danes že kaj športal?".
"Nič posebnega, popoldne po službi sem skočil na Hujsko", mu odgovorim.
"Si za Ratitovec?"
"Hm, no ja, polna luna je...to bi se pa dalo zmenit!"
Malo kasneje se že peljeva proti Prtovču, pa peš na vrh...Jasno nebo, zvezde, luna, okus prave zime na zasneženem Ratitovcu, razgledi na vrhove, pa osvetljena mesta tam spodaj...res se je vredno potruditi.
Na Prtovč sva se vrnila ob 23:30...
Sedaj bova večkrat morala na tek, Boris je odločen, da letos gre v Radence na 21-ko, jaz pa tudi rabim nekoga, da me "spravi v pogon".

Dokazno gradivo