Nikoli nisem prebral knjige Treniraj trdo, zmaguj z lahkoto. Verjetno ne bi bilo slabo, če bi jo.
Je pa v reviji Vrhunski dosežek (september/oktober 2009) v članku Česa se lahko naučimo od Kenijcev? kratek povzetek tistega, kar najdemo v knjigi. Med drugim je navedenih nekaj sredstev treniranja kenijskih tekačev, navidezno enak treniranju tekačev "razvitega sveta", pa vendarle z nekaterimi bistvenimi razlikami, predvsem pa bolj preprost (in, kot kaže, kljub temu bolj učinkovit).
Dolge teke tečejo določen čas in ne določeno razdaljo. Tečejo po kolovozih in stezah, morda po makadamu, nikakor pa ne po asfaltu!
Pri izvajanju intervalov so prožni, ravnajo se po počutju. Enote treninga lahko skrajšajo ali podaljšajo, poleg tega ne mislijo, da morajo preteči ravno toliko intervalov, kolikor so jih načrtovali.
Dnevov počitka ni nujno zapisati v načrt treniranja, dan ali dva počitka si privoščijo, "ko jim telo pove, da potrebuje premor".
Teki navkreber
Tempo teki
Hoja oziroma pohod, kot nadomestilo za lahkoten tek, s katerim mehčamo mišice (tudi večurno lahkotno pohajkovanje po gričih in dolinah).
Opombe dodajam samo tam, kjer so razlike najbolj očitne.
Ni komentarjev:
Objavite komentar