Pot spominov in tovarištva
Zadnjikrat sem jo "zašpilil" 15. marca 2010. Takrat sem jo v enem mesecu 3X, prvič s Špelo in Rosijem, nato še dvakrat sam in sedaj sem že dolgo planiral, da bi bil po skoraj dveh letih čas preverit, če še poznam pot. Prva polovica februarja je bila absolutno premrzla (pa še kriza s časom), sedaj se čez dan ogreje in sem štartal "na prvo žogo" v solo verziji. V petek sem si vzel prost dan, dopoldne sem bil še domači malar, popoldne pa v Ljubljano.
Temperatura ob 13:30 je bila 9°C, pa malce vetra, vreme pa sončno. S sabo nisem hotel jemati prav veliko: mobi, pa zavojček dextro bonbonov. Trasa ponekod še utrjen, shojen sneg, ponekod plundra (sonce dela svoje), pa blato, na odprtih delih (predvsem Stožice- Žale) že suho. Pot še poznam! Nobenega "kvalitetnega izgubljanja", nobenega iskanja.
Pozna se pa količina treninga, še predobro. Če ni trening kilometrov, nimaš kje vzeti in zadnji del je kar muka. Pač gre bolj počasi in pri vseh rdečih semaforjih ter storjenih prekrških sem bil v treh urah na izhodišču.
Analiza: prijeten klepet v dobri družbi...hvala, pa še kdaj!
Skupni teki
Za jutri se obeta skupni tek zagrizenih TF-jevcev po PST, pa so na seznamu imena...eto, da si ne upam. Pa tudi 2X v treh dneh bi bil prevelik preskok in popolno nasprotje razumnega načela postopnosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar