Bil sem zraven (GM4o 2011)

Od kod naslov??
 Tisti, ki so bili tam, že vedo, da gre za napis na zadnji strani darilne majice, za ostale pa

Gorski maraton štirih občin
je vsako leto nekaj posebnega. Letos je bila to že jubilejna deseta izvedba, Podbrdo pa je tokrat gostilo tudi 8. svetovno prvenstvo in 2. državno prvenstvo v gorskem maratonu.
Sama proga je doživela nekaj sprememb, zato je bila daljša in z več višinske razlike, predvsem spustov, ker je bil štart na Petrovem brdu, cilj pa v Podbrdu.
Zalogaj je od organizatorjev terjal veliko dela, a so ga ponovno opravili z odliko. Vsaka čast!!
Zjutraj se je na PB zbralo dobrih 400 tekačic in tekačev, spredaj reprezentance, zadaj pa ostali...
Pol ure pred štartom je nekaj strašil dež, a to je bilo na srečo tudi vse. Ker smo ljudje pač taki, da zelo hitro dobimo kaj, nad čemer se pritožujemo, lahko rečem, da nas je v tem smislu vreme pustilo na cedilu. Nismo se imeli kaj pritoževati!

Moj tek, moje misli...
Za GM sem se prijavil takoj po novem letu. Osnovni moto je bil: VAŽNO JE SODELOVATI! Svoje "tekme sezone" ali "tekme leta" že dolgo nimam več in se za nobeno posebej ne pripravljam ali "brusim" z namenom "dati vse od sebe". Pač še ena tekma. Tako je bilo tudi z GM.
Zelo sem hvaležen organizatorju, da me je s spremembo proge osvobodil še ene spone: lovljenja osebnih rekordov. Tako sem lahko šel na progo res sproščeno, brez pravega tekmovalnega naboja, odločen, da ne bom nikogar lovil ampak šel svoj tempo.
Po pričakovanju so mi dali vetra že prvi resni klanci od PB do Kovc. Tam so šle mimo mene procesije, nekateri so celo spraševali, kaj je z mano narobe. I, kaj neki, klanec je! Pa pot je še dolga. Ja, če bi bil cilj vrh Koble ali na Črni prsti, potem bi se dalo še malo stisnit...
Pa vendar, v takem položaju se po glavi začnejo motati negativne misli. Tukaj smo šele na začetku, spočiti, pa tudi klanec ni tako ekstremen, na drugi strani proti Durniku je v nogah že veliko kilometrov, klanec bolj strm...In tehtam, kaj je bolj pomembno. Odgovor je jasen, ponuja se mi kar z zapestnice "NEVER GIVE UP", ki jo nosim. Treba je priti v cilj, pa četudi malo počasneje!
Na Suho, najvišjo točko proge, sem prisopihal na 171. mestu. Sledi spust na Kal, Stržišče..., del od Znojil proti Oblokam sem večinoma prehodil..., v Hudajužni sem 162-i.
Zdaj pa "ura resnice". Durnik! Kar dobro mi gre. Prej sem se šparal, sedaj se mi obrestuje. Nobenih hujših kriz in na Porezen sem prispel kot 137-i. Napredujem!
Sedaj pa dol, v Podbrdo. Zadnjih 7 km, v glavnem spust. Ni slabo. V cilj sem pritekel z nasmehom na 102. mesto (absolutno moški) s časom 4 ure 48 min in nekaj drobiža.

Gorivo na progi
Na okrepčevalnicah je bilo vsega dovolj. Jaz sem predvsem veliko pil: voda, cedevita...jedel pa le pomaranče in limone. Nobenih gelov, tablic, niti čokolade ali sladkorja. Ja, pa s soljo sem se učinkovito obranil krčev.
A brez bojnih ran ne gre: pojavile so se mi v obliki dveh žuljev na petnem delu stopala. Na srečo šele v zadnjem delu s Porezna dol.

Čestitke tekmovalkam in tekmovalcem ter organizacijski ekipi...
Hvala navijačem ter Leonu (TF semjul)  za prevoz... 

Rezultati 

Ime tedna

Matej Markovič in ekipa NGU sta si za projekt 10 krogov za 10 nasmehov prislužila "IME TEDNA" na Valu 202.
Čestitke!

Pogovor z Matejem na Valu 202

Ratitovec je naš!

Pa je za nami še ena uspešna izvedba gorskega teka na Ratitovec!
Gre za tekmo s 16- letno tradicijo, o kateri sem že zbiral drobižke, nekaj malega s smetišča zgodovine in nekaj misli o sami progi . Drobižki, kdo bi kake dolge litanije bral.
Kraljevska disciplina teka na Ratitovec je vsekakor tek članov in veteranov iz Železnikov do koče na Ratitovcu, v Podlonku imajo štart članice in mladinci, na Prtovču mladinke in ekipe, otroški teki pa se odvijajo krožno na pobočju Kresa s štartom in ciljem na istem mestu.
Tudi letos se je teka udeležilo kar nekaj znanih TF-jevcev, tako med tekači, kot tudi med navijači. Prvim čestitke za tek, drugim pa hvala za navijanje.
Jaz sem se že tretje leto zapored odločil za soft verzijo. Na TF smo zbrali mešano ekipo (miciM, alonso) in jo ob 10:15 družno, skupaj z drugimi ekipami, ubrali s Prtovča na vrh. Seštevek časov je bil dovolj nizek, da smo bili med mešanimi ekipami na 1. mestu.
Nato smo si ogledali še tek tistih, ki so začeli nižje in so v cilj prihajali za nami. Vrnitev v dolino, malica, razglasitev...
Z vremenom smo pa imeli srečo...
Rezultati

Vztrajaj- osmi krog v Vipavi

Dobrodelni projekt ekipe Never Give Up- 10 krogov za 10 nasmehov se nadaljuje. Udeležil sem se današnjega teka v Vipavi. Prijetna tekaška prireditev, dobra družba in strinjanje s semjulovo ugotovitvijo: ni važno, kje tečeš, važno je, zakaj tečeš!
Vsaka čast Mateju in ekipi NGU!
Jutri deveti krog v Kranju, v nedeljo pa zaključek na Kodeljevem.
Aha, še nekaj današnjih  slikc.

Kvalitetno izgubljanje

 Uvod
Gozdovi Javorniško - Snežniškega pogorja so največja strnjena gozdnata pokrajina v centralni Evropi, prepredena s pravim labirintom poti, makadamskih cest in gozdnih vlak. Velika Krpanova pot preči masiv javorniško- snežniških gozdov med Juriščami in Lazami.


Nočni vlak Postojna- Pivka, potem pa kar bo, bo. Tako sem napisal na Tekaškem forumu v temo Tek po Veliki Krpanovi poti. In kako je bilo? Gremo po vrsti.

Slovenske železnice- zanesljiv partner
Plan A je bil, da se zapeljem do Postojne, grem na prvi jutranji vlak ob 3:22 iz PO v Pivko, opravim krog (cel, delno...kakorkoli že) s ciljem v Postojni, sedem v avto in grem domov. Ura je zame morda zgodna, a sem  v tem tednu dvakrat gledal skozi okno okrog pol petih, ko se je delal dan in bi bilo škoda zamujat.
Vstal sem ob 1:10, ob 1:50 šel od doma, malo čez tri sem bil na železniški postaji. "Moj vlak" ima 130 minut zamude!? Še dobro, da je bil na postaji nekdo od zaposlenih, da mi je povedal, sicer bi čakal in čakal...
OK., grem na plan B. Z avtom do Pivke.

Prvi del Velike Krpanove poti
Tu sem že hodil, kar mi je pri nočnem teku v veliko pomoč. Po poti, katere se je nekdaj menda posluževal tudi pisatelj Fran Levstik med pisanjem Martina Krpana. Pivka- Šilentabor- Zagorje- grad Kalec. Do Zagorja z lučko, potem je bilo dovolj svetlo. Nadaljevanje do Jurišč, potem pa preko javorniško- snežniškega masiva. Vrh Korena, Otoška dolina. Do tu sem imel oznake stalno pred očmi, potem pa se mi je zazdelo, da že dolgo ni nobene. Nekaj sem zgrešil. Karto iz ruzaka v roke, nazaj niti pomislil nisem, da bi šel.


Kaj se je zgodilo? 
Samo enkrat zaviješ preveč v desno in pot te lahko prav kmalu pelje proti jugu namesto severu, s tem, da še ne veš, da nisi na pravi...torej misliš, da še vedno greš proti severu. To se mi do sedaj še ni zgodilo, a slišal sem veliko zgodb zelo izkušenih, ki so hodili v krogu. Problem je, da kljub karti ne veš, kje si. No, jaz sem na srečo prišel do orijentacijske točke. Jurjeva dolina, vsaj 4 km zračne linije od tam, kjer bi bil, če ne bi zgrešil.
Srečo sem imel tudi, da sem zjutraj tik pred odhodom v nahrbtnik vrgel komplet obvezno opremo za treking tekme, skupaj s kompasom. Tako sem vsaj vedel, kje je sever, sicer bi se lahko samo oddaljeval. Potem pa sedajle še ne bi bil doma...

Vrstijo se plani...A in B sledijo C... itd. do Ž.
Nazaj  ne grem, lahko pa grem po poteh naprej (naredim orijentacijski trening) in pridem do Kozarišča ter se tam ponovno priključim na VKP. Obstaja več možnosti, nebo je oblačno, samo da ne začne padati, avto je v Pivki. A sedaj naj v Postojni ves moker, umazan čakam na loterijo z vlaki? Na Križišču (cesta Palčje- Jurjeva dolina- Mašun) se vsedem, vzamem sendvič in čas za razmislek. Gradim na spremenjenih razmerah- cilj je Pivka! In sem šel v Palčje ter naprej v Pivko. Avanturo sem zaključil v 7 urah 20 min (bruto). Geopedia pravi, da je bilo 57 (razgibanih) km. Verjamem ji, velikih odstopanj ne more biti.

EčO pa pravi, da bom imel sedaj razlog, da spet grem v tisti konec. Je tako!

Tule je razvidno, kje sem hodil. Sedaj vem, kje bom moral biti bolj pozoren.

Za fotografiranje sem si vzel le malo časa, v prvem delu je bilo še temno...vsega 15 fotk.

Danes nisem bil Martin Krpan, bolj sem bil podoben cariniku, ki neuspešno skuša slediti Martinu...Pa že tako mora bit!

TEK NA ATLETSKI STEZI

Za začetek članek o koristnosti treninga na atletski stezi Janeza Ferlica, objavljen oktobra 2007 v Gorenjskem glasu.
Moje izkušnje
Na atletski stezi ne tečem velikokrat. Največ poleti 2008, ko se je v Ljubljani odvijalo evropsko prvenstvo v atletiki za veterane, pa tudi takrat sem na stezi le malo treniral, več tekmoval:

• 29. junij, veteransko DP : 5000 m - 18:30;
• 26. julij, EVACS : 1500 m - 4:46:44 (v vročini ob 12. uri);
• 30. julij, EVACS : 5000 m - 18:00:79;
• 31. avgust, 1. TFdesetka: 10 000 m -37:21;
• V naslednjih letih sem bil na stezi še na drugi in tretji TF desetki (2009 - 38:50 , 2010 - 37:56);
• in to je to!

Potem, ko so lani uredili 250 metrsko tartansko atletsko stezo v Železnikih, sem z veseljem opravil nekaj tekov na njej. Po lanskem LM pa sem se raje odpravil v naravo, v klance, ki jih pri nas ne manjka.  Tako sem nadaljeval tudi prve mesece letošnjega leta. Sredi marca smo v AD začeli s četrtkovimi tekaškimi druženji na stezi in zadeva se je lepo razvila. Prihajati so pričeli popolni tekaški začetniki (resnici na ljubo, tudi tukaj se je pokazala praksa, da so ženske v večini). Razdeljeni v skupine nato delamo sposobnosti oz. pripravljenosti primerne teke. Začetniki intervalov pač ne tečejo, a je dobro, ker se vse odvija na enem mestu, v skupini. Boljši in bolj izkušeni oz. tisti, ki hodimo tudi na tekmovanja, prav tako lahko opravimo kvalitetnejši trening intervalov, kot če bi jih delali sami. Prejšni četrtek nas je bilo že 16...
Težave
so se pojavile pred nekaj tedni. Bolečina v levem kolku. Nič posebnega, a ugotavljam, da vedno pri teku na stezi. Seveda sem se spet lotil brskanja po netu in trenutno mi je najbliže tale  . Četrtkovim tekom sem dodal še torkove hitre 250-ke  (20 ponovitev), krivina na 250 metrskem krogu je ostrejša kot na 400 m in očitno se je nabralo preveč.
Pri treningih v klanec pa nobenih problemov.
Današnji poizkus
Danes zvečer sem bil spet na stezi. Prvi krog sem naredil v običajno smer, nasproti urinega kazalca. Boleče! Nato sem se obrnil in tekel 5 km v obratno smer, od tega 2 km bos. Nobenih bolečin v kolku!
Kako naprej
Tole bolečino bo treba budno spremljati in se ji prilagajati. Z današnjim preizkusom mislim, da sem naredil korak naprej.
TF 10-ka bo tudi letos, menda 28. avgusta.
Začetek septembra BAVI , malo sem že špekuliral okrog možnih disciplin in zaenkrat mi je glede na časovno razporeditev najbolj všeč varianta 1500 m v petek in 21 km v nedeljo...Bomo še videli!
Veteransko DP je pa že konec junija v Domžalah, ne bi bilo slabo, če ne drugega, kot priprava... 
10 krogov za 10 nasmehov
Dogodek humanitarnega društva Vztrajaj- Never give up se bo v celoti odvijal na stadionih, na atletskih stezah. 105 krogov za dolžino maratona. Začne se v petek v Hrastniku...udeležite se katerega od njih. Tule je urnik akcije 10 za 10!
In poznam še nekoga, ki je svojo prvo maratonsko razdaljo pretekel na stezi...                                                                                                                   

Dobrodelnih 10 maratonov v 10 dneh

VZTRAJAJ!
Manj kot teden dni nas loči do prvega dogodka. In potem 10 dni zapored, v 10ih slovenskih krajih na 10ih stadionih.Ultra triatlonec Matej Markovič bo skupaj s prijatelji v 10 ih dneh pretekel 10 maratonov (105 krogov na stadionu), lahko pa se mu pridružijo vsi ljubitelji športa in humanitarnosti oz."vsi dobri po srcu".
Namen? 10 krogov za 10 nasmehov
Zgodba o nastanku 
Kako lahko pomagam ali doniram...pogosta vprašanja
Spletno mesto Never give up

Tekaški vikend

Uh, koliko je tekaških prireditev!
Tem moramo prišteti še grosupeljskih 24 ur , pa Muto  za trekerje...
Vreme je enkratno, v Grosuplju meljejo že od včeraj, od 18. ure dalje in bodo vztrajali danes do 18. ure. Tuširanje zagotovljeno, skoraj non-stop.
V mojem planu je bil Koroški treking Muta. Bil! Pa ga je odplavilo. Tako kot je napisal Janez: sem se odločil, da se ne bom cel dan tuširal.
Tako ostajam pri štirih tekmah letos. S tistih seznamov bi se kaj lahko odločil za katero, nekaj jih je prav blizu, npr. Visoški tek za Gorenjski pokal, ki sem se ga vedno rad udeleževal, pa županov tek na Brdu pri Kranju, navsezadnje niti Domžale, kjer se bo odvijala tekma SLO pokala v gorskih tekih (disciplina gor-dol, nekakšna kros varianta) niso daleč...pa mi ni dosti do tega. Prav hitro bi se moral odločiti, ura je 7, tekme dopoldne. Ja, pa v Grosuplje bi se lahko podal, do konca prireditve je še dolga, lahko bi še kaj naredil...vsaj toliko kot lani, ko sem tekel cca 8 ur in pol in naredil 86 km.
V tem tednu sem tekel v torek (po cesti na Prtovč) in četrtek (atletska steza), včeraj smo označevali progo za tek na Ratitovec.
Jutri so pa že druge stvari, bo spet slabo s časom za tek...torej bo treba ukrepati že danes!

Po trasi teka na Ratitovec

Iz Železnikov po cesti skozi Dašnico do Podlonka, od tam pa naprej po gozdnih poteh na Prtovč. To po kilometrih znese 2/3 celotne proge za tek na Ratitovec, a na Prtovču se "pravi" gorski tek šele začenja. Če se spomnim svojih nastopov, ki niso bili bogvekaj, klanci mi pač ne gredo, a neko časovno razmerje le prikažejo, torej: za končni čas 1 uro in dobrih 25 min sem rabil do Podlonka okrog 25 min, prav toliko pa s Podlonka do Prtovča, skupaj okrog 50 min. S Prtovča do cilja pri koči na Ratitovcu sem rabil še okrog 36 min. Za primerjavo, lani sem tekel ekipno le s Prtovča na Ratitovec s časom 33 min.
Pred par leti smo že enkrat nekaj napletali okrog tega, kateri tek je težji, Ratitovec ali Grintovec. Potem sem se enkrat (2009) udeležil teka na Grintovec in ko sem s časom 1:47:47 prispel na vrh, je bila prva izjava: "Vem odgovor! Ratitovec je absolutno težji!"
Verjetno marsikdo meni drugače, možno je celo, da se bom tudi jaz ob naslednjem naskoku na Grintovec premislil, vendar: na Grintovec daš v določeno, progi primerno prestavo in stalno enakomerno melješ proti vrhu. Ratitovec zahteva stalno menjavanje ritma. Začetna ravnina in (pre)hiter začetek, plačevanje davka že v prvih klancih...do Prtovča se ravninski deli in klanci stalno menjavajo.
In spet pogled nazaj: kako smo prvo leto, ko smo selili štart v Železnike, iskali možne variante prehoda s Podlonka do Prtovča. Kaj vse smo takrat prehodili...In proga naj bi bila 12 km dolga z 1200 m višinske razlike. Uspelo je pa le in mislim, da je trasa lepa, čeprav težka.
Na Prtovču pa zaigra srce pravim hribolazcem. Od dveh variant, ki vodita iz vasi proti vrhu, smo se odločili za levo, na Poden. Za pohodnike sta markirani obe enako, uro in pol,  je pa leva preverjeno nekoliko daljša, a (zame) tudi lepša.
Danes sem bil na trasi do Prtovča in nastal je šopek zelenih fotografij . Zadnje so s telefona...baterija, itak.

Športnik pa tak

Trojke prejšno soboto, pa potem dva teka med tednom, v torek in četrtek.
V planu sem imel udeležbo na svoji peti letošnji tekmi, danes (15. maj) v Šmarjeških toplicah. V AD smo imeli v načrtu skupno invazijo, pa je (dobesedno) splavala po vodi. Tek odpovedan oz. prestavljen. Pa mi je spet uspel še en
NETEKAŠKI VIKEND
Ta vikend se je spet dogajalo sto stvari: 12 urni Vogau, pa 12 urni Forrest Gump v Zagrebu, pa treking po Zasavju, trojke na K-24, DOS...in še kup drugih prireditev.
Mimo mene. Sva že v petek skufrala v Danje. Plan: zmontirati še stensko oblogo v zeleni barvi , ki zelo poživi prostor, priključiti vodo in odtoke...dela za petek in soboto, v nedeljo pa tek. Na srečo sem začel že v petek in kaj hitro ugotovil, da mi za vodo manjka material. V soboto ob 8. uri sem bil v nabavi v Škofji Loki, vračal sem se čez Petrovo brdo in tam naletel na TF 5r002 , ki se je ravno odpravljal na traso GM40...
Zvečer sem dobil sporočilo, da tek odpade. Ostala sva v Danjah (btw. brez neta, signal na bližnjem griču...), sem računal na en hribovski tek danes, a v hladnem, vetrovnem in deževnem dnevu ni bilo nič. Športal sem zvečer doma, ko sem na TF prebiral o neverjetnih podvigih na zgoraj omenjenih terenih.

ČESTITKE VSEM!

A ni kaj, tudi doma je treba kaj premakniti.

TEK TROJK 2011

Pa je za nami. Še tretje leto zapored tek na daljši progi v kombinaciji z dvema zajcema (brez zamere, prosim!). Tokrat smo se malce pošalili na račun lanskoletnega dogajanja na Golovcu in smo se prijavili pod imenom TF izgubljeni.
Ob 9. uri smo se pognali na progo skupaj s še cca 200 ekipami (600 tekačev), pol ure za nami pa še ekipe na krajši progi.
Tek trojk je nekaj posebnega. Tovarištvo! A to ne pomeni, da ni rezultatskih želja in ciljev. In tempo temu primerno že od začetka ni prav nič tovariški.
Vsaka trojka ima svoj najšibkejši člen. Letos je ta vloga pripadla meni. Do Urha je še šlo, tam pa kaže, da sem zaloge pokuril.  Klanci me pa sploh dokončno potolčejo. No, vsaj izgubljali se nismo!
Pa zadnji kilometri na srečo vendarle hitro minejo in ne preostane nam drugega, kot da smo s časom 2:04:46 zadovoljni. 7. mesto med moškimi ekipami in 5. mesto v članski kategoriji pa tudi ni kar tako.

Prvomajsko tekanje po Obhodnici Ratitovec

1.maj. Praznik dela.Običajno nas na ta dan prebuja pihalni orkester Alples z budnico, a tokrat je nisem slišal, ker sem bil takrat, ko so se oni prebudili, že nekje v hribih okrog Soriške planine.
Od doma sem se odpeljal ob 7. uri v megli, pol ure kasneje mi je srce vriskalo ob pogledu na s soncem obsijana Dravh in Lajnar visoko nad Sorico.
Pozimi sem z Obhodnico opravil v več etapah, sedaj sem se odločil, da jo naredim naenkrat. Pot je markirana na 11 ur, seveda bo lahko šlo veliko hitreje. 15 minut do osmih sem se že vzpenjal čez smučišče Soriška planina in v desno do stare italijanske kasarne.
DILEMA
Od petih vrhov, ki jih na tem območju zajema Obhodnica, je kasarni najbliže Slatnik(1609m). In prav tu me je čakal še en oreh: ko sem januarja delal zimsko izvedbo, je bil žig pod snegom. Poleg tega je Slatnik na različnih kartah različno označen (cca 500 m razlike) in nisem vedel, na katerega so postavili žig. Takrat sem bil v enem tednu dvakrat na obeh vrhovih, pa nikjer nič. Tokrat sem od kasarne šel na najbližjega, proti zahodu. Nič! Zato sem potem šel na Možica (1602 m), pa oddaljeni Šavnik (1574 m), pri povratku pa od kasarne proti vzhodu čez greben proti Lajnarju. In sem ga našel, žig na Slatniku. YES! Je pa res tako postavljen, da ga pozimi hitro prekrije sneg.
Po odkritju sem nadaljeval na Lajnar (1549 m) in Dravh (1547 m) ter po sankaški progi na izhodišče. 1 ura 40 min.
Pijače s sabo nisem jemal, okrepčevalnica je bil avto, nekaj sem še pojedel, nato pa v drugi del obhodnice proti Ratitovcu. Tudi sedaj s sabo nisem jemal pijače. Saj je na Ratitovcu koča. Kačji rob (1520 m), Kremant (1658 m) in Altemaver ( z 1678 m najvišji vrh Ratitovškega pogorja) so bile naslednje tri točke, preostale so še planina Pečana (1470 m), Kosmati vrh (1643 m) in planina Klom (1490 m) ter seveda Gladki vrh (1667 m). Vse skupaj slabe 4 ure (bruto).
Pehtranovka na Ratitovcu je bila dobra, vpisali so me v seznam, nato pa še uro za povratek.
Poleti pa spet, poletna izvedba. 4x v štirih zaporednih letnih časih. Aja, da ne pozabim vzeti s sabo blazinice za žige. Danes so bili razpoznavni samo trije (na Kačjem robu je poleg celo blazinica), vsi ostali pa suhi kot poper...Zato sem imel s sabo fotoaparat, da sem vse KT poslikal, za vsak slučaj. V album sem jih dal le za vzorec.

Usklajujem

Še vedno sem zvozil, pa bom tudi tokrat. Ne vem zakaj, a maj in junij se vedno pokaže gužva, iz katere se komaj vidim. Tudi letos, čeprav skoraj ne tekmujem.
Do sedaj sem bil le na treh tekmah, za katere pravzaprav težko rečem, da so sploh tekme. Prej druženje, spoznavanje krajev, uživancija, testiranje samega sebe.... Treking liga 2x ter Formaraton. 
Naprej pa:
 

• Treking liga 28. maja (Muta) in 11. junija (Bovec). Se jih že veselim!
• Če grem v (ali na??) Muto, se moram odreči 24 urnemu teku sreče v Grosupljem, 27. in 28. maja.
• V Radence (21. maja) letos ne grem, je pa isti dan KBK dopoldne in (skoraj domači) tek Suša, na katerem še nisem manjkal, popoldne.
• Od 3. do 12. junija je hvalevreden projekt ekipe Never Give Up- 10 krogov za 10 nasmehov. Netekmovalno, 10 maratonov v 10 dneh v 10 slovenskih mestih, dobrodelno. Najbližja sta mi Kranj in Ljubljana, 11. junij in 12. junij. Toda:
• 11. junij (glej zgoraj)- Bovec!
• 12. junija organiziramo tek na Ratitovec, tudi če ne tečem (a do sedaj sem še vedno),  je z organizacijo čez glavo dela.
• En teden kaseje, 18. junija, sledi Gorski maraton 4. občin.

Kdo in kdaj bo pomagal pri (večinoma ročnem) spravilu sena na tistih 5 ha bregov,  ko med tednom ni časa zaradi službe, pa sam bog ve...Običajno se košnja začne konec maja in traja lahko tudi še v juliju...(morda o tej zgodbi drugič kaj več)...

Spomladanski pohod

Včeraj sva šla v gozd. Na sprehod. Zelo lepo je bilo, pa sva ga malo podaljšala. S Češnjice čez Kres na Novakov hrib, pa v Mrzlo dolino ter po makadamski cesti v Dražgoše. Povratek skozi Kališe. Štiri ure in pol pohajkovanja po gozdnih poteh in stezah ter makadamskih cestah, ptičje žvrgolenje namesto mp3...neprecenljivo! Bil je vroč dan, a v gozdu je senca, pa številne grape, veter...povsem znosno! Narava pa čudovita...brez besed!
Lepota!
In mi pride na misel zgodbica:
Opazujem sončni zahod in pride mimo kmet in vpraša: "Kaj neki delate tu? Saj ste čisto zmedeni!"
Odgovorim mu: "Čisto očaran sem od tolike lepote!"
In dobri mož prihaja sedaj vsak večer in išče lepoto, se sprašuje, kje tiči. Na obzorju vidi sonce, oblake, drevesa. Toda, kje je lepota? Ne razume, da lepota ni stvar. Lepota je način, kako vidimo stvari!

Kadar grem v naravo, velikokrat vzamem s sabo fotoaparat. Sčasoma se začnejo motivi ponavljati, lahko bi rekel, da ni nič več novega. A je vendarle vse tako lepo, da kar ne morem mimo, ne da bi tudi kaj "odnesel s sabo". Če dobro opazujemo, pa tako ali tako vedno najdemo kaj novega. Tole je od včeraj.

Never Give Up

8 urni FORMraton
Dobrodelni 8 urni tek po Tivoliju je bil prvič organiziran leta 2009 in se je takoj dobro prijel pri tekačih. Na tem teku lahko tečeš le en krog (manj kot 2 km) ali pa (če zmoreš, seveda) vseh osem ur. Tekači pa lahko sestavljajo tudi do 8-članske ekipe, kjer se kilometraže članov seštevajo.
Lani je bil tek organiziran drugič, letos pa so mnogi že z nestrpnostjo čakal, ali sploh bo. Razpis je bil objavljen zadnje dni marca, torej manj kot tri tedne pred dogodkom. To za tekače predstavlja problem predvsem pri planiranju svojih tekaških koledarjev.
Po objavi razpisa so se hitro začele množiti prijave, poleg tega pa je stekla akcija sestavljanja ekip. Z veseljem sem se odzval vabilu v ekipo Never Give Up .
Tekma
Teden pred tekmo sem imel dober občutek, da bi lahko krožil 8 ur, z vmesnimi okrepčevalnimi postanki. Vse je v glavi! Odločen sem bil, da bom šel svoj tempo in da si ne bom dovolil, da bi me kdorkoli sprovociral s hitrejšim (prehitrim) tekom. To so stvari, ki terjajo svoj davek. Mislim, da mi je zadano v veliki meri uspelo. Seveda so bile vmes krize. Sprva sem se na okrepčevalnici ustavljal na 5 krogov, kasneje na 4 ali celo le 3 kroge (če preračunam, da je tri kroge skoraj 6 km, to niti ni tako pogosto). Zaključil sem pri 45 krogih (eden več kot lani!), preračunano 88,335 km. Mimogrede, s tem sem popravil svoj dolžinski rekord (lansko Grosuplje) za 2 km. Višincev se pa tudi nabere, Uroš je nameril 36 m na krog. Tisti klanec proti cekinovemu gradu je iz kroga v krog hujši.
Fotke
Na takih tekih je fotografov veliko (hvala za objavljene fotke!), jaz sem naredil samo par ekipnih pred tekom in par z "afterpartya" po razglasitvi
Rezultati
Iz leta v leto boljši. Imamo nekaj vrhunskih ultrašic in ultrašev, pogled na rezultate in primerjave s prejšnimi leti kažejo napredek. Zanimivo: lani sem bil s krogom manj četrti...
222 moških in 187 žensk je pa tudi lepa številka (čeprav je veliko tistih z malo krogi, a tudi to je bolje kot kavč!)
Čestitke vsem!!

Hvala sotekačem in navijačem ob progi za spodbujanje!
Hvala vsem za dobro družbo in hvala organizatorjem za lepo in koristno preživet dan !

Pred tekmo...

Spet enkrat sem bil na razpotju. Vedel sem, da bom še tekmoval, a vedel sem tudi, da ne smem z glavo skozi zid. Ne smem se siliti. In tudi ne smem obtičati ter zariniti glavo v pesek. Ozreti se moram za novimi, drugačnimi prijemi, novimi motivacijami, novimi izzivi. Stari so se izpeli, stari mi ne nudijo več zadovoljstva.
Prenehal sem seštevati kilometre, pustil sem cesto... pobegnil v naravo, na travnike in v gozd, makadam, gozdne poti in steze... ugotovil, da v tem uživam. Predvsem so mi spremembe prinesle olajšanje. Razbremenitev. Dal sem času čas. Po petih netekmovalnih mesecih je bil treking dovolj velik izziv, da sem se spet postavil na štartno linijo. Brez ure, a z zemljevidom v roki. To ni klasična tekma, kakršnih sem bil vajen, to je druženje, spoznavanje novih krajev in lepot Slovenije...Prvi je bil Škofjeloški treking, na drugem smo spoznavali Mozirsko in Smrekovško pogorje. Nepozabna doživetja.
Prekaljen z novimi izkušnjami in spoznanji nisem prav nič okleval, 8urno tekanje po Tivoliju , DA ali NE? Potem me je razveselilo še vabilo v ekipo...sedaj pa nas do dogodka loči le še tri dni. To bo neke vrste testiranje samega sebe. To pa je že zgodba, o kateri bom pisal, ko jo bom dal skozi...

ISKANJE ZLATA PO GOLTEH

Prvič na Golteh. Morda pa ne zadnjič. Včerajšnje spoznavanje tega prelepega dela Slovenije je name naredilo tak vtis, da me bo pot bržkone še kdaj zapeljala tja.
Pa kar po vrsti: vstajanje zjutraj ob 5. uri, malo čez šesto sva z Romano krenila od doma, na prizorišču slabo uro pred štartom ultre. Obetal se je lep, sončen dan, a je bilo takrat na 1400 m še kar hladno, pa tudi močan in mrzel veter, ki je že ponoči  podiral kažipotne table (ero press) še ni pojenjal. Na srečo se je umiril kasneje in čez dan se je potem dobro ogrelo.
Prijava, predstavitev trase, ogled kart...zadnje priprave, ob 9.uri pa štart za ultra kategorijo. Vzpon na Boskovec (KT 3, 1588m), najnižja točka KT 8 (912m), pa potem počasi, "po ovinkih" mimo vmesnih KT do limitne štirinajstice pri domu na Smrekovcu. Ura je pokazala, da je še dovolj časa za Krnes (KT 15, 1613m) in vrh Smrekovca (KT 16, 1577m), nato pa proti cilju. Celotno pot sva ponovno opravila v duetu z Janezom, lep kos, od KT 5 do KT 14 pa smo bili kar lepa 5 članska ekipa.
Trasa je bila bolj tekaška od škofjeloške (ljudje pač radi primerjamo). Makadamske poti in veliko markiranih planinskih poti, le nekajkrat je bilo treba prečiti po brezpotju. Zelo lepa trasa, a posebej bi izpostavil del od Tolstega vrha (KT 12) do Kramarice (KT 13) ter greben med Krnesom in Smrekovcem...
Po slabih petih urah sva z Janezom prišla spet tja, od koder sva šla, do hotela Golte. Rezultati žal še niso objavljeni, upam, da ni kakih problemov zaradi sistema točkovanih KT in možnosti izpuščanja posameznih KT.
(Dodatek ponedeljek zjutraj:   sedaj so rezultati že! ). 7. mesto. Ni slabo!
Sledil je golaž, rehidracija in sončenje na terasi pred hotelom.
In potem je bilo škoda vrniti se v dolino. Doma sva bila pa zvečer ob 9. uri. Another perfect day! 

 Par slikc, za lušte (pa niso vse od včeraj)

Včeraj in danes sem v svoj tekaški arzenal pospravil prva dva teka v tem tednu.
Včeraj je bil to krožni vzpon na Hujsko (in spust na izhodišče) celotne dolžine cca 5 km, z dobrih 250 višincev, danes pa
Skupni tek AD
Dobili smo se na stezi, nekaj začetnikov in nekaj preizkušenih mačkov, po ogrevanju in vajah pa smo nadaljevali vsak v svojem, sebi primernem tempu.
Ti teki so zame zelo dobrodošli, saj mislim, da je sedaj pri meni hitrost tista, ki najbolj šepa. Poleg tega je lažje teči, če je skupina: med tekom "priganjamo" eden drugega, med pavzami pa se marsikaj pogovorimo. Tek in druženje, prijetno s koristnim. Paše, vsaj enkrat na teden.
Kaj sem delal danes?
8×400 m za 75 s. No ja, itak spet brez ure, tako kot vedno. Prva dva kroga mi je nekdo sugeriral podatke, naprej pa gasa po občutku.

Jutri bi moralo biti bolj počitniško, v soboto so na vrsti Golte.

Planiram

April:

• Zlati treking po Golteh- druga tekma Slovenske treking lige;
• 8 urni FORMAraton v Tivoliju;

Maj:

• tek trojk (tradicija!!);

Junij:

• GM 4o;

To so tekme, ki se jih imam namen udeležiti v naslednjih mesecih. No ja...za te sem prijavljen oz. dogovorjen.

TEDEN BREZ TEKA
Tole je pa bil teden: vseskozi ena sama dirka, pa nič teka.
Začetek tedna sva se, poleg službe seveda, intenzivno in na srečo uspešno ukvarjala s prodajo našega drugega vozila, ki ga zaenkrat ne rabimo, parkrat sem bil na terenu in je bila ura btw čez devet zvečer, ko sem prišel domov... pa še en pogreb je prišel vmes. Včeraj (na 1. april) sem si vzel tisto urico časa med službo in občnim zborom Atletskega društva Železniki za "skok" na Hujsko.
Danes se dogajajo zanimive stvari:

• eno je 6 ur Kališča, tekma, na kateri se v enem vzponu pri dolžini cca 3,5 km vzpneš za 830 m višincev, nato skoraj v prostem padu na izhodišče in ponovi vajo nx. 6 ur. Pa je sedaj že za pol skrajšano, prvih 10 let je bilo 12 ur Kališča. Enkrat sem pa bil, leta 2008.
• drugo je tek po Veliki Krpanovi poti. Od Pivke do Postojne. Uradno 91 km. Že lani sem si zadal cilj, da jo moram najprej spoznati etapno, za letos poleti pa imam v planu opraviti s celo. V tem času je pot navdušila tudi EČO-ta, etapno jo je obdelal (delno z AVI-jem) že pozimi, danes pa se je podal na celotno v družbi z zajcem in Matejem. Držim pesti!

In zakaj me ni ne na eni in ne na drugi?  Ali morda na kakšnem krajšem teku, dopoldne na Uncu (kjer še nisem tekel), popoldne pa v Vipavi (sem bil že večkrat in se vedno rad vračam).
Ker delam. Tokrat zase. Čaka me ena kuhinja. Med novoletnimi prazniki sva jo načrtovala, sedaj je izdelana. Le v prostoru je treba urediti še nekaj stvari, nato jo bom lahko zmontiral.

Navsezadnje bi lahko tudi počakalo, a naslednjih nekaj sobot imam že zasedenih. ZA TEK! Kuhinjo imam pa namen med prvomajskimi prazniki fertkat...je še en mesec, pa saj veste, kako se hitro spelje.