športnik!?: Moj "srčni hrib"??

"Srčni hrib" je izraz, ki ga zadnje čase večkrat srečamo na raznih "rekreativnih" forumih, med drugim tudi na meni najbližjem tekaškem forumu, označuje pa hrib, katerega najraje (in največkrat oz. kadar imamo le čas) obiskujemo.
Skrajna varianta je hrib, za katerega smo se odločili, da ga obiščemo vsak dan v letu in tako po možnosti leto za letom. Ne mi zamerit, ampak meni osebno to deluje kot obsesija, da ne rečem, neke vrste bolezensko stanje. Ko si enkrat tako daleč, da ti obiskovanje enega "kucla" kroji življenje, ki si ga potem "prisiljen" prilagajati zgolj temu cilju...pa ne le sam, pač pa je od tega odvisna oz. se temu prilagaja celotna družina, ker navsezadnje v takih primerih niti dopust ni to, kar naj bi bil...

Takega hriba nimam. Lahko bi bil to Ratitovec. Nekako mi je najbližji. Letos sem ga obiskal 30 x. Lep je, ima številne dostope, najraje imam variante, ko lahko grem peš...peš iz Železnikov ali peš iz Spodnjih Danj. Peš od doma!
Lahko bi bila tudi Hujska. Marsikomu je! Pa vendar, kot sem že omenil...vsak dan na isti poti, čez iste korenine...?
Potem je tu Miklavška gora, pa Sv. Mohor, Dražgoše in Dražgoška gora itd...
Točk kolikor hočeš, večino od njih že "bogati" vpisna knjiga.

Srčni hrib

je tisti, ki nas v nekem obdobju najbolj "vleče", na katerega se najraje povzpnemo , kadar imamo čas in kadar začutimo potrebo po miganju drugačne narave, kot je tisto v službi, kadar si zaželimo rekreativne sprostitve, zadihati malce svežega zraka in urico ali dve čisto zase za zbistritev glave...

Kateri je torej moj srčni hrib?

V tem trenutku lahko rečem, da ni noben od zgoraj naštetih...je hrib, ki nima svoje vpisne knjige; hrib, na katerem malokrat srečam kogarkoli; hrib, na katerega lahko pridem od koderkoli in preko katerega lahko podaljšujem svoje poti v katerokoli smer; hrib, na katerem stoji cerkev (kar seveda nima nobene povezave z mojimi prepričanji)...
Na tem hribu sem bil tudi danes ob 16. uri...od doma do vrha s svojim tempom rabim okrog pol ure, sedaj v snegu pač nekaj dodatnih minut, pri povratku običajno pot podaljšujem, grem malce naokrog...Ja, dan je res kratek, ob štirih popoldne je bilo na hribu sonce že v zatonu.

Sv. Križ

Vzpon iz Železnikov (Češnjica) v Kališe in naprej na Sv. Križ.
Takole je bilo danes: