nedelja, 3. december 2017

Nedeljski zimski trail, razpisi 2018 in še kaj...

 Gremo v naravo, v gozd, v sneg

Enostavno brez tega ne gre. Če je teden namenjen delu- in ta teden je bil delavno zelo učinkovit- ter sobota domačim opravilom, za katere med tednom ni bilo časa, sem si danes rekel, da je pač čas za turo.
 Odločil sem se za klasiko: razgibana krožna varianta s startom od doma, vzponi, spusti in "ravninski" deli...pa vendar sem iskal nove terene. Zadnje čase sem bil največ na terenih čez Kres in proti Jelovici ter Prtovču ali na drugo stran v Kališe, na Sv. Križ in v Dražgoše, tokrat pa sem šel od doma v Železnike in  skozi Smolevo do razcepa za Martinj vrh (Megušnica) in Ojstri vrh (do tu asfalta 4,5 km), nato sem se odločil za spremembo terena:

Kapelica ob križišču

Ne levo v Ojstri vrh, ne desno proti Martinj vrhu...po sredini naravnost v breg!

Strmo, sneženo, a lepo!

 Skoraj direktni vzpon, prečkanje gozdnih vlak, gaženje snega na celo do kolen...to me je pripeljalo na nespluženo makadamsko cesto Rovte- Martinj vrh, ultra tekačem poznano iz Ultra pušeljc traila. Tu so me najprej presenetile sledi tekaških smuči, nato pa še nekdo, ki se je z jeepom odločil prebiti z Rovt v Martinj vrh. Snega je bilo cca 40 cm, pa sem kasneje sam pri sebi ocenil, da ima celo realne možnosti za uspeh. Preverjal nisem, tako da ne vem.

Zasnežena pokrajina

UPT oznaka ob poti

Po cesti sem gazil do Rovt...





...z Rovt do Golice pa je bilo že spluženo. Veliko lažje, bi rekel, ampak...tudi veliko bolj nevarno. Gladka, ledena, zlizana makadamska cesta, idealna za "sestrelitev". In ko jo takole previdno, ob robu ceste, maham proti Golici in se mi pred očmi živo prikazujejo slike usodnega padca na ledu v Razorju pod Ratitovcem, ki me je za celo leto spravil na bolniško, mi naenkrat preblisne, da prav danes (3.12.) mineva dve leti od tega dogodka. Ej, ne bi še enkrat...



 Na Golici je bila torej varianta, da se spustim v levo v Studensko grapo, grem na Miklavža in po stezi dol ali pa po cesti v Selca. Ker sem na poti začel res uživati, mi je bila prva kar prekratka in druga zaradi spusta po strmi uhojeni (zaledeneli) stezi na Rovn prenevarna, torej sem se odločil za tretjo. Cesta je bila v glavnem suha, nobenih pasti. Ker mi je bilo ceste vendarle počasi dovolj, sem se odcepil in se po stezi spustil v Dolenjo vas, od tam pa čez polje na Rovn in naprej (ali nazaj?) na izhodišče.
 Okrog 16,5 km, skoraj dve uri in pol...sports tracker!

 Tudi pozimi je treba migat

Če hočemo ohraniti kondicijo in se čim bolje pripraviti za prve spomladanske tekaške izzive, časa za zimsko spanje ni. Nikakor ne gre za neke hude tekaške treninge, gre bolj za "ostati v gibanju".  
Morda ne bi bilo slabo prebrati kakšen članek o tem, na poletu jih je še več...

 Razpisi 2018

In ko že namigujem na spomladanske tekaške izzive, čas hitro teče, danes so videti še oddaljeni, v resnici pa bodo mimogrede tu in spet nas bodo presenetili nepripravljene. 
 To se nam ne more zgoditi, če se na tekmo prijavimo dovolj zgodaj, si jo vkalkuliramo in se temu tudi prilagodimo. 
 Tule jih je nekaj:

Najlepši in najtežji mali maraton, 31. marec 2018
Ultra trail Vipavska dolina, 12. maj 2018 (državno prvenstvo v gorskem maratonu)
38. Maraton treh src, 19. maj 2018 in 9. KBK- trail istega dne
23. mednarodni tek na Ratitovec, 2. 6. 2018, ki bo štelo tudi za svetovno prvenstvo veteranov v gorskih tekih
Podbrdo trail running festival 2018, 15.6.-17.6

Seveda pa se že v zimskih mesecih lahko udeležujemo raznih zimskih tekaških lig, v našem koncu je najbolj aktualna Kranjska zimska tekaška liga

...le odločiti se je treba in AKCIJA!

LP













Ni komentarjev:

Objavite komentar