Ultra trail tekači smo danes imeli svoj zbor v Vipavi

V prestolnici trojke, na Primorskem pa Ultra trail Vipavska dolina, tri razdalje, 100 km, 50 km in 25 km + štafetni tek.

Glede na to, da sem prijavljen za domači 100 kilometrski Ultra pušeljc trail (in priznam, da sem danes večkrat pomislil, kaj je narobe z mano, da se lotevam tega), sem se v Vipavi prijavil za 50 km. Ne ravno nedolžnih 50, ne smemo pozabiti na okrog 2700 višinskih metrov (samo za primerjavo, če se iz Železnikov vzpnemo na Ratitovec, s tem premagamo dobrih 1200 višinskih metrov), pa tudi trasa je za nekaj km daljša (menda 53 km).
Kratek opis 50 km proge s spletne strani organizatorja: "Start teka bo pod cerkvico Svetega Martina pri Brjah. Pot je speljana čez lepe panoramske vinorodne kraje: Sveti Martin – Erzelj – Goče – Socerb – Podnanos – prav na skrajni vzhodni rob Vipavske doline. Iz Podnanosa sledi strm vzpon do vrha nanoške planote in Pleše (1262 m), skozi osrčje Nanosa lep spust v dolino na cilj – Gradišče pri Vipavi (Kamp TURA – 251 m)."
S samo progo se prej nisem kaj dosti obremenjeval, nisem je analiziral in sem šel bolj na slepo. Poleg tega tečem brez naprav in nisem vedel, ne koliko km je za mano (oz. pred mano) niti koliko časa sem na progi.
Iz Vipave do starta so nas prepeljali z avtobusi, nato smo se daleč naokrog vrnili peš v Vipavo, gore-dole po vinorodnih gričih in za piko na i, kot da še ni dovolj, vzpon na Nanos. Tolpa čudakov...ali pa tudi ne.
Danes so marsikateri nastop zaznamovali krči. Tudi mojega. Na 20 km, v vasi Štjak, je bila okrepčevalnica in že tam so me krči ob postanku prikovali na tla. Nepremičnina. Šit. Pred mano je še 30 km, pa vzpon in potem spust...in kako sedaj ti to misliš izpeljati? Nisem prepričan, kaj mi je pomagalo: sol, hlajenje mišic s hladno vodo,..važno je, da sem lahko šel naprej. Potem me je še večkrat opozarjalo, pa prenehalo, pa zagrabilo in tako naprej do konca. Čas temu primeren, 6 ur 43 minut, 26. mesto in 2. mesto v kategoriji. Itak da sem zadovoljen.
Po teku tuširanje, kosilo in za razvajanje še masaža. Pa seveda dobra družba. Nobenih čudakov...

V naslednjih dneh me bodo verjetno malo bolele noge.

Rezultati! Čestitke vsem, si jih zaslužite!!
Doma me je malce presenetil pogled na prve tri daljše, 100 km razdalje. Ko sem bil v Vipavi, je pri vzponu na Nanos vodil Marjan za cca pol ure pred Dejanom (tako so objavili), do cilja pa je Peter prehitel Dejana, pa tudi Marjanu je prednost v zadnjem delu, kot kaže, kopnela.

Fotk bo pa tudi verjetno veliko, le malce počakati bo treba. Mojih nič, drugih fotografov je bilo pa malo morje.