To seveda ni res. So tudi taki, ki bi tekli povsod kjerkoli že, LM pa jim pomeni malo ali skoraj nič...
Trikrat, štirikrat ali največ petkrat zapored na isti prireditvi, potem se je naveličam. Pa morda čez nekaj let spet. Če je posredi poškodba, še toliko bolj. Nisem prav zelo tekmovalen tip, ampak biti na tekmi za statista mi je bz. Za to mi ni treba plačevati prijavnine. Če ne morem kolikor toliko optimalno odteči ene tekme, si lahko poiščem brezplačni nadomestek nekje v meni bolj všečnem okolju.
Včasih imamo raje mir. Iščemo mir... in "notranji mir". Da se lahko umaknem "daleč od ponorelega sveta", si štejem za privilegij. V četrtek sem (v debati na sejmu "Tečem") izrekel, v petek pozno popoldne po službi pa realiziral: umik v podratitovško vas...
Kaj sem počel?
Panoramo, zadnjič ujeto v objektiv, sem sedaj spet enkrat lastnonožno premeril podolgem in počez.
Nadmorska višina med 800 in 1678 m: v soboto na stičišču dveh regij, Primorske in Gorenjske, pet hribov okrog Soriške planine (Šavnik, Možic, Slatnik, Dravh in Lajnar), v nedeljo pa med Soriško planino in Ratitovcem: Kačji rob, Kremant, Altemaver, Pečana, Gladki vrh...in LM je tudi meni tokrat spet pomenil malo ali skoraj nič...pa vseeno:
ČESTITKE VSEM ZA PRETEČENE KILOMETRE!
Naslednje leto pa...??????
Aja, sedaj je najprej na sporedu nekaj sladkega...se vidimo!
:
Ni komentarjev:
Objavite komentar